Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico; posameznik jo praviloma lahko prejme le enkrat. Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Nagrade se podelijo na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Podeljevanje nagrad vrednoti vrhunsko ustvarjalnost, postavlja merila zanjo in jo spodbuja. Zakon določa podelitev največ dveh Prešernovih nagrad in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Statut določa, da Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada podeljuje upravni odbor na osrednji proslavi v čast slovenskega kulturnega praznika.

Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Začetek podeljevanja nagrad sega v leto 1946, ko je bila izdana odredba tedanjega Ministrstva za prosveto o podeljevanju nagrad za umetnost in znanost, že leto prej pa je bil 8. februar razglašen za kulturni praznik. Omenjeni odločitvi sta potrdili zavest, da smo se kot narod oblikovali predvsem s kulturno in za znanstveno ustvarjalnostjo.

Prve nagrade so bile podeljene leta 1947, na dan kulturnega praznika. Predlagatelji so bili Društvo slovenskih književnikov, Glasbeni svet pri Ministrstvu za prosveto, Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov ter Akademija znanosti in umetnosti.

Nagrade so bile z zakonom, sprejetim leta 1955, poimenovane po Francetu Prešernu, ta zakon pa je tudi že razširil "bazo" morebitnih predlagateljev in ustanovil Prešernov sklad s pravno subjektiviteto.

V minulih desetletjih je bil zakon večkrat spremenjen. Že leta 1956 je natančneje opredelil znanstvena področja, največja sprememba pa je bila sprejeta leta 1961. Nagrade so od tedaj namenjene samo še umetniškim delom, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Število nagrad se je spreminjalo vse do sprejetja zakona konec leta 1981. Tedaj je bilo število nagrad omejeno na največ tri Prešernove nagrade in največ deset nagrad Prešernovega sklada, hkrati pa je sklad izgubil pravno subjektiviteto. Zakonska sprememba iz leta 1991 je število nagrad še bolj zmanjšala, in sicer na največ dve Prešernovi nagradi oziroma največ šest nagrad Prešernovega sklada.

Poziv za predaganje kandidatov za Prešernovo nagrado 
Rok za prijavo: 15.9.2009

Strokovna komisija za scensko umetnost za podelitev nagrad v letu 2010

predsednik: Igor Samobor

člani: Marjan Bačko, Mojca Kreft, dr. Bojana Kunst, Sanja Neškovič Peršin, Marcel Štefančič jr., Karla Železnik

Strokovna komisija za likovno umetnost za podelitev nagrad v letu 2010

predsednik: Radovan Jenko

člani: Mirko Bratuša, Bojan Gorenec, Jasna Merku, Milan Pajk, Maja Tasič Demšar, Božidar Zrinski

Strokovna komisija za literaturo za podelitev nagrad v letu 2010

predsednica: Katarina Marinčič
člani: Drago Bajt, Magda Jevnikar, Peter Kolšek, dr. Matevž Kos, dr. Miran Košuta, dr. Marko Stabej

Strokovna komisija za glasbo za podelitev nagrad v letu 2010

predsednik: Marko Vatovec
člani: Alojz Ajdič, Dušan Baudek, Jernej Brence, Milko Lazar, Vasilij Meljnikov, dr. Leon Stefanija

Naslov:

Prešernov sklad

Ministrstvo za kulturo

Maistrova ulica 10

1000 Ljubljana

Dokumenti, ki urejajo področje

Zbornik Prešernovega sklada

Poročilo o delu Upravnega odbora za leto 2008