Vlada Republike Slovenije je na osnovi 48. člena Zakona o knjižničarstvu ustanovila Nacionalni svet za knjižnično dejavnost kot strokovno-posvetovalno telo za odločanje o strokovnih zadevah na področju knjižnične dejavnosti.
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost opravlja zlasti naslednje naloge:

• sprejema področna strokovna priporočila,
• daje predhodno mnenje k vsem predpisom, ki se nanašajo na knjižnično dejavnost,
• obravnava strokovne osnove knjižnične dejavnosti,
• obravnava strokovne osnove za delovanje nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema, spremlja delovanje tega sistema in usklajuje njegov razvoj;
• daje mnenje k predlogu razvojnih načrtov in letnega programa dela ter finančnega načrta nacionalne knjižnice in knjižničnega informacijskega servisa,
• obravnava letna poročila o delovanju nacionalne knjižnice in knjižničnega informacijskega servisa ter s svojim mnenjem seznanja Vlado Republike Slovenije ter pristojna ministrstva,
• daje pobude in predloge s področja svojega dela.

Program dela Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost v letu 2008

1. Področna strokovna priporočila
Sprejemanje področnih strokovnih priporočil je najpomembnejša naloga Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, saj Zakona o knjižničarstvu v 11. členu določa, da razvoj knjižnic usmerjajo standardi in strokovna priporočila, ki se nanašajo na organiziranost in delovanje knjižnične javne službe in ki jih sprejme Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Standardi se nanašajo na dolgoročnejše obdobje, ki ga natančneje določi Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost bo v letu 2008:

• nadaljeval z v letu 2002 začetim postopkom za sprejem priporočil za delovanje šolskih knjižnic.

2. Podajanje predhodnega mnenja k vsem predpisom, ki se nanašajo na knjižnično dejavnost
Ker je v letu 2008 pričakovati sprejem nekaterih podzakonskih aktov, ki izhajajo iz leta 2001 sprejetega Zakona o knjižničarstvu, ter v letu 2006 sprejetega Zakona o obveznem izvodu publikacij, bo glede na svoje naloge pri usklajevanju predlogov sodeloval tudi Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Tako v letu 2008 načrtujemo obravnavo in posredovanje mnenja za naslednje podzakonske akte, katerih sprejem je načrtovan v Programu dela Vlade RS za leto 2008, realizacija pa je odvisna od tega ali bodo predlogi aktov v letu 2008 tudi dejansko pripravljeni za sprejem:

• Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti
• Pravilnik o bibliotekarskem izpitu
• Pravilnik o vrstah in izboru drobnih tiskov za obvezni izvod.

Svet bo na eni od sej v letu 2008 obravnaval tudi predlog Spremembe Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, ki ga pripravlja strokovna služba Ministrstva za kulturo, in v Programu dela Vlade RS za leto 2008 ni bil predviden.

3. Obravnava strokovnih osnov knjižnične dejavnosti
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost bo obravnaval tekočo problematiko, povezano s strokovnimi osnovami knjižnične dejavnosti.

4. Obravnava strokovnih osnov za delovanje nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema, spremljanje delovanja tega sistema in usklajevanje njegovega razvoja
V skladu z določili 44. in 50. člena Zakona o knjižničarstvu bo Nacionalni svet za knjižnično dejavnost v letu 2008 obravnaval strokovne osnove za delovanje nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema, spremljal delovanje tega sistema in usklajeval njegov razvoj.

5. Podajanje mnenj k predlogu razvojnih načrtov in letnega programa dela ter finančnega načrta nacionalne knjižnice in knjižničnega informacijskega servisa
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost bo obravnaval predloge razvojnih načrtov in letnih programov dela ter predloge finančnih načrtov Narodne in univerzitetne knjižnice in Instituta informacijskih znanosti  za leto 2008 ter o predlogih podal mnenje.

6. Obravnava letnih poročil o delovanju nacionalne knjižnice in knjižničnega informacijskega servisa
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost bo obravnaval letno poročilo o delovanju Narodne in univerzitetne knjižnice in letno poročilo o delovanju Instituta informacijskih znanosti za leto 2007 in bo s svojim mnenjem seznanil Vlado Republike Slovenije ter pristojna ministrstva.

7. Pobude in predlogi s področja svojega dela
V letu 2008 se bo Nacionalni svet za knjižnično dejavnost zavzemal, da bo uspešno deloval kot strokovno-posvetovalno telo za odločanje o strokovnih zadevah na področju knjižnične dejavnosti. Pripravljal bo strokovno utemeljene pobude in predloge s svojega področja delovanja. Opozarjal bo na nerešena vprašanja v knjižnični dejavnosti in na njihov vpliv na njen nadaljnji razvoj. Spodbujal bo pristojne subjekte k reševanju konkretnih problemov v knjižnicah. Opozarjal bo tudi na vpliv knjižnične dejavnosti na kakovost znanstveno raziskovalnega dela in študija ter na potrebo po dvigu ravni bralne kulture, znanja in informacijske pismenosti prebivalstva. Nacionalni svet za knjižnično dejavnost bo s svojim delovanjem opozarjal na strateško pomembne strokovne rešitve v knjižnični dejavnosti, ki bodo prispevale pomemben delež k boljšim razvojnim možnostim in konkurenčnosti Slovenije v EU in svetu.

8. Seje Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost se bo sestajal po potrebi glede na nujnost ter obsežnost prejetih gradiv in vsebinsko zahtevnost problematike, ki jo bo Svet obravnaval v letu 2008. V času poletnih počitnic seje ne bo.
Seje Sveta so javne. Svet bo obveščal strokovno in širšo javnost o sprejetih sklepih, stališčih in pobudah z gradivi, ki jih bo objavljal na spletnih straneh Ministrstva za kulturo, ter z informacijami, ki jih bo pošiljal medijem.

 
9. Mandat Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost
Člane nacionalnega sveta v drugem mandatnem obdobju je Vlada Republike Slovenije imenovala na 140. seji dne 4.10.2007 za obdobje petih let.

10. Finančni načrt za delo Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost ima 13 članov. Članom, ki niso zaposleni v Ljubljani, pripadajo tudi nadomestila stroškov prevoza z javnim prevoznim sredstvom. Višino sredstev je težko načrtovati, saj ne vemo, koliko sej bo izvedenih in kolikšen delež potnih stroškov bo potrebno povrniti.