Skoči na vsebino

REGISTER NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE

 

Vstop v register

Interaktivna karta

Izpisek iz registra

Posredovanje podatkov

 

Register nepremične kulturne dediščine (RKD) je uradna zbirka podatkov o nepremični kulturni dediščini na območju Republike Slovenije. Z vpisom v register dobi vsaka enota evidenčno številko dediščine (EŠD), ki jo uporabljamo v upravnih in strokovnih postopkih varstva kulturne dediščine. V register nepremične kulturne dediščine vpisujemo vso nepremično kulturno dediščino ne glede na vrsto, tip, obseg, lastništvo ali varstveni status enote.

 

Register vodi Ministrstvo za kulturo. Obseg registra, njegovo vodenje in uporabo podrobno ureja Pravilnik o registru kulturne dediščine (Uradni list  RS, št. 66/2009).

 

Poleg osnovnih opisnih podatkov register za vsako enoto dediščine vsebuje tudi geolokacijske podatke (centroid in območje enote). Geolokacijski podatki so prek spleta dostopni v obliki interaktivne karte.

 

Vzpostavitev registra nepremične kulturne dediščine še ni končana. Ocenjujemo, da bo v končni fazi register vseboval več kot 30.000 enot nepremične kulturne dediščine. Zato seznam enot, ki ga boste trenutno našli s spletnim iskalnikom ali na interaktivni karti, ni dokončen in popoln.

 

 

Postopek vpisa v register

 

Pobudo za vpis v register lahko vloži vsaka pravna ali fizična oseba pri Ministrstvu. Pobudnik mora v pobudi navesti dejstva in dokumente, ki po njegovem mnenju dokazujejo, da ima nepremičnina lastnosti kulturne dediščine. Ministrstvo pobudo posreduje v presojo Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta pripravi predlog o vpisu ali izdela negativno mnenje glede vpisa. Ministrstvo odgovor sporoči pobudniku vpisa.

 

Predloge za vpis v register pripravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije oziroma njegova krajevno pristojna območna enota. Na podlagi predloga za vpis minister za kulturo odloči o vpisu enote v register.

 

Enako kot vpis enote se izvede tudi sprememba vpisa oziroma izbris iz registra.

 

 

Kratka zgodovina registra

 

Sistem registra nepremične kulturne dediščine smo začeli razvijati leta 1991. Leta 1995 je bil sprejet Pravilnik o vodenju zbirnega registra kulturne in naravne dediščine (Uradni list RS, št. 26/95), ki je prva pravna podlaga registra v sedanji obliki (register se je v tem obdobju imenoval zbirni register dediščine – ZRD). Junija 1996 je bila pripravljena eksperimentalna različica registra. Od tedaj teče vpis v register na podlagi predlogov za vpis, ki jih pripravljajo konservatorji pristojnih območnih enot Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

 

Vodenje registra je od začetka in v celoti elektronsko podprto. Sistem razvijamo postopno. V letu 1997 je bil v redno delovanje registra vključen modul geografskega informacijskega sistema (GIS), kar je bila novost tudi na evropski ravni.

  

S spremembami zakonodaje varstva dediščine se je nadgrajeval in posodabljal tudi register. Njegov osnovni koncept, izdelan na podlagi pravilnika iz leta 1995, je ostal praktično nespremenjen. V letu 2002 je bil register vsebinsko dopolnjen in nadgrajen z zbirkama varstvenih podatkov in dokumentov (Pravilnik o registru nepremične kulturne dediščine; Uradni list RS, št. 25/02). Zadnja večja sprememba je pravilnik iz leta 2009 (Pravilnik o registru kulturne dediščine; Uradni list  RS, št. 66/09). Ta register nepremične kulturne dediščine vsebinsko dopolnjuje in ga dodatno prilagaja najnovejšim trendom digitalizacije, hkrati pa širi pojem in izkušnje z nepremične še na živo in premično dediščino. 

 

Usklajenost registra z mednarodnimi standardi

 

Sistem registra nepremične kulturne dediščine je usklajen z mednarodnimi priporočili

Več o registru nepremične kulturne dediščine