Skoči na vsebino

PRIDOBITEV STATUSA V JAVNEM INTERESU

Društva in druge pravne osebe zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture

 

Status delovanja v javnem interesu na področju kulture lahko pridobijo društva oziroma druge pravne osebe zasebnega prava v skladu z 80. in 81. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo – v nadaljevanju ZUJIK (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 94/09 – odl. US, 4/10, 20/11, 100/11 -  odl. US in 111/13), nevladne organizacije iz 107. člena  Zakona o varstvu kulturne dediščine - v nadaljevanju ZVKD-1 (Uradni list RS 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – odl. US, 90/12 in 111/13), če je njihovo delovanje splošno koristno. 80. člen ZUJIK določa, da se kulturnemu društvu, ki deluje v javnem interesu, lahko podeli status društva v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja društva.

 

Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo) določa splošne pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu.

 

Za področja delovanja, ki so v javnem interesu na področju kulture, štejejo področja iz 4. člena ZUJIK, upoštevaje nacionalni program za kulturo.

 

Na podlagi 81. člena ZUJIK lahko status delovanja v javnem interesu pridobijo tudi druge pravne osebe zasebnega prava (zavodi, ustanove, zadruge) in na podlagi 107. člena ZVKD-1 tudi nevladne organizacije, verske skupnosti ipd., ki delujejo na področju kulturne dediščine, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe o statusu društva v javnem interesu, določene v ZUJIK in zakonom, ki ureja društva.

 

 

Splošni pogoji za podelitev statusa

 

Status v javnem interesu na področju kulture lahko pridobijo društva oziroma druge pravne osebe zasebnega prava iz 80. in 81. člena ZUJIK ter s 107. člena ZVKD-1, če v javnem interesu opravljajo kulturno dejavnost iz 4. člena ZUJIK in izpolnjujejo druge splošne pogoje v skladu s 30. členom Zakona o društvih:

  • da njeni ustanovitelji in člani niso pravne osebe javnega prava, 

  • da ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v temeljnem aktu, 

  • da je registrirana in deluje na področju kulture najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa, 

  • da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljala za opravljanje te dejavnosti in je redno izvajala programe, projekte ali druge dejavnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu na področju kulture, 

  • da ima izdelane programe prihodnjega delovanja, 

  • da lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja, ki se jih ugotavlja na podlagi 5. člena Pravilnika o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja društva za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture in športa (Uradni list RS, št. 102/12).

K vlogi je potrebno priložiti:

  • poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih dejavnosti, ki jih je pravna oseba izvajala v javnem interesu v zadnjih dveh letih, in o porabi sredstev za njihovo doseganje; 

  • sprejet program prihodnjega delovanja na teh področjih; 

  • dokazila o rezultatih svojega delovanja (npr. priporočila, recenzije oziroma objave v strokovni literaturi, kopije pomembnejših odzivov medijev itd.).

Pristojno ministrstvo v postopku podelitve statusa v javnem interesu iz uradnih registrov pridobi podatek o registraciji društva oziroma druge pravne osebe zasebnega prava, ustanoviteljih in zastopniku pravne osebe in kopijo veljavnega temeljnega akta pravne osebe s spremembami, ki so v zbirki listin pristojnega registra ter podatke o osebnem imenu, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, ki je vpisan v register društev, če v Republiki Slovenije nima stalnega prebivališča.


Pristojno ministrstvo od Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) pridobi letna poročila društev in drugih pravnih oseb zasebnega prava, ki so ji jih dolžna predložiti, za društva, katerih prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli en milijon evrov, pa oceno revizorja.


Druge pravne osebe zasebnega prava, ki imajo več kot milijon prihodkov oziroma odhodkov, predložijo oceno revizorja v postopku statusa v javnem interesu.


Če društvo prosi za podelitev statusa na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, odloči o podelitvi statusa društva v javnem interesu na podlagi 2. odstavka 31. člena Zakona o društvih ministrstvo, ki je pristojno za pretežni del dejavnosti društva, po predhodnem soglasju drugih pristojnih ministrstev.


Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 27. 7. 2000 je mogoče predhodno soglasje k odločbi dati le, če društvo z drugega področja dejavnosti izpolnjuje tudi vse predpisane pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu na področju, za katerega se soglasje daje.


3. odstavek 30. člena Zakona o društvih določa, da se lahko s posebnim zakonom podrobneje opredeli področje delovanja oziroma dejavnosti, ki so v javnem interesu in tudi posebni pogoji za pridobitev tega statusa.

 

 

Prednosti in olajšave


Zakon o društvih kot prednost pri pridobitvi statusa v javnem interesu določa, da se pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna v merilih, s katerimi se izberejo prejemniki sredstev, upošteva tudi status v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20 % vrednosti drugih meril.

 
S posebnimi zakoni se lahko določijo tudi druge prednosti, ki jih društvom oziroma drugim pravnim osebam v javnem interesu daje pridobljeni status. Ugodnosti in olajšave so:


Namenitev dela dohodnine za donacije skladno s 142. členom Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11- uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US,  24/12, 30/12, 40/12 - ZUJF, 71/12 – odl. US, 75/12, 94/12, 52/13 – odl US in 96/13) in Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 30/07, 36/07, 37/10). Na podlagi prvega odstavka 142. člena Zakona o dohodnini rezident lahko zahteva, da se do 0,5 % dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno koristnih namenov. Za splošno koristne namene se v skladu z drugim odstavkom 142. člena Zakona o dohodnini štejejo kulturni nameni, humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic, nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti, in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. Za rezidente se po drugem odstavku 142. člena Zakona o dohodnini ne štejejo rezidenti pravne osebe, ki so jih ustanovile ali katerih člani so pravne osebe javnega prava.


Na podlagi prvega odstavka 2. člena Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije so upravičenci za leto, za katero se odmerja dohodnina upravičenci, ki na dan 31. decembra prejšnjega leta izpolnjujejo pogoje iz 142. člena Zakona o dohodnini. Pristojna ministrstva predložijo vsako leto ministrstvu, pristojnemu za finance, podatke o rezidentih, ki izpolnjujejo pogoje za upravičence za namenitev dela dohodnine.


V skladu s 66. členom Zakona o dohodnini so olajšave za donacije zavezancev za financiranje splošno koristnih namenov rezidentov, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitnih dejavnosti in jim je s posebnim zakonom zaradi opravljanja teh dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu.

V skladu z 59. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 56/08, 76/08, 92/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZdavP-2B (1/10 – popr.),  43/10, 59/11, 24/12, 30/12 - ZDDPO-2H, 94/12 in 81/13, 46/13 – ZIPS 1314 A in 101/13 – ZIPRS 1415) so olajšave za donacije za financiranje splošno koristnih namenov rezidentov, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitnih dejavnosti in jim je s posebnim zakonom zaradi opravljanja teh dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu.


Oprostitev davka na dodano vrednost je mogoča na podlagi 13. točke 42. in 43. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11- uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 40/2012 - ZUJF, 83/12) in 69. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12 in 54/13).


Oprostitev plačila upravne takse omogoča Zakon o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10).


Brezplačno pravno pomoč določa 4. točka 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 47/09 - odl. US , 48/09 - popr, 45/12 – odl. US, 15/14 – odl. US in 18/14 – odl. US).


V skladu z Zakonom o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) in z dovoljenjem upravne enote lahko nepridobitne pravne in fizične osebe zbirajo ob izpolnjevanju zakonskih pogojev prostovoljne prispevke, če izkažejo, da bodo zbrane prispevke uporabile za humanitaren ali splošno koristen namen.


V skladu z Zakonom o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 14/11, 108/12) in Uredbo o določitvi društev in neprofitnih humanitarnih organizacij, ki smejo občasno prirejati klasične igre na srečo, in o kriterijih za občasno prirejanje klasičnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 70/00, 109/12) smejo prireditelji občasno prirejati igre na srečo v skladu s predpisi.


Za organizacije v javnem interesu na področju kulture veljajo lahko tudi ugodnosti na podlagi 74. in 75. in eventualno 79. člena ZUJIK. Ministrstvo, pristojno za kulturo, oziroma pristojni organ lokalne skupnosti lahko da javno kulturno infrastrukturo v upravljanje oziroma uporabo drugim pravnim osebam, ki izvajajo javne kulturne programe ali kulturne projekte na podlagi javnega razpisa s pogodbo. Javna kulturna infrastruktura se lahko odda v upravljanje oziroma v uporabo organizaciji, ki deluje v javnem interesu po 80. členu ZUJIK, brez javnega razpisa. Javna kulturna infrastruktura se daje v upravljanje ali uporabo izvajalcem kulturnih dejavnosti brezplačno pod pogojem, da prevzamejo obveznost rednega tekočega vzdrževanja.


Izvajalcu, ki trajneje zadovoljuje kulturne potrebe na posameznem področju in katerega delovanje je v javnem interesu, pa mu niso zagotovljena sredstva v okviru drugih oblik javnega financiranja niti ni dobil v upravljanje ali uporabo javne kulturne infrastrukture, lahko država oziroma lokalna skupnost zagotavlja sredstva za pokrivanje stroškov, ki so povezani z zagotavljanjem prostorskih pogojev delovanja.

 

 

Obveznosti

 

Pravna oseba zasebnega prava, ki ji je podeljen status v javnem interesu, mora v skladu s 33. členom Zakona o društvih pristojnemu ministrstvu do 31. marca tekočega leta predložiti poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih dejavnosti, ki jih je izvajala v javnem interesu za preteklo leto, in o porabi sredstev za njihovo doseganje. Po preteku starega programa delovanja mora predložiti tudi nov program prihodnjega delovanja, vse do 31. marca tekočega leta.
Zakon o društvih določa, da pristojno ministrstvo od Agencije RS za javnopravne evidence in storitve – v nadaljevanju AJPES pridobi letno poročilo društva za preteklo leto, za tiste, katerih prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli en milijon evrov, pa tudi oceno revizorja. Na podlagi 29. člena Zakona o društvih je društvo dolžno AJPES predložiti letno poročilo z oceno revizorja, če ima več kot 1milijon evrov prihodkov oziroma odhodkov.

81. člen  ZUJIK določa, da status v javnem interesu lahko pridobijo tudi druge pravne osebe zasebnega prava, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe o statusu društva v javnem interesu, določene z ZUJIK in z zakonom, ki ureja društva. Iz tega izhaja, da tudi druge pravne osebe zasebnega prava v tem postopku predložijo oceno revizorja, če imajo več kot milijon evrov prihodkov oziroma odhodkov.

Pristojno ministrstvo v postopku pridobitve in preverjanja statusa v javnem interesu pridobi navedene podatke od AJPES, če jih je pravni subjekt dolžan oddati AJPES ali pa od pravne osebe, v primeru, da jih pravna oseba ni dolžna oddati AJPES in tudi niso javno objavljena, kar naj bi veljalo za pravne osebe zasebnega prava, kadar gre za status v javnem interesu na področju kulture.

Pristojno ministrstvo pravni osebi lahko odvzame status v javnem interesu, če ta kljub opozorilu pristojnega ministrstva tudi v naknadnem roku 30 dni ne izpolni obveznosti iz 33. člena Zakona o društvih. Pristojno ministrstvo ji odvzame status v javnem interesu tudi, če ne izpolnjuje več drugih pogojev, določenih v 30. členu Zakona o društvih in v posebnih predpisih, oziroma če pravna oseba ne opravlja več dejavnosti v javnem interesu in če se podeljenemu statusu pisno odreče.

 

 

Informacije

 

Postopek za pridobitev javnega interesa na področju kulture se prične na zahtevo stranke. Vlogo se lahko oddate po pošti ali v Glavni pisarni Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana, ves poslovni čas ministrstva.


Več informacij lahko dobite pri kontaktni osebi v času uradnih ur ministrstva.

 

Kontaktna oseba:
Meta Comino
T: (01) 369 58 53
E: meta.comino(at)gov.si