Skoči na vsebino

POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA

 

Samozaposleni v kulturi lahko na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK) in Uredbe o samozaposlenih v kulturi (v nadaljevanju: Uredba) zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za starševsko varstvo in za zaposlovanje iz državnega proračuna, če izpolnjuje naslednje pogoje:

  1. je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu, pristojnem za kulturo;
  2. njegovo delo v zadnjih petih letih pomeni izjemen kulturni prispevek (Priloga I), ali
  3. njegovo delo v zadnjih petih letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic iz Priloge II Uredbe o samozaposlenih v kulturi.

Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se podeljuje za pet let, z možnostjo ponovnih podeljevanj.
Samozaposlenim, ki so ob vložitvi zahteve za pridobitev pravice do plačila prispevkov dosegli starost najmanj 55 let in imajo pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna v skupnem trajanju najmanj 20 let (pri čemer se v to obdobje všteva tudi čas zaposlitve v javnih zavodih s področja kulture), se pravica do plačila prispevkov prizna trajno do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

 

 

UPRAVIČENOST DO IZPLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST


Samozaposleni v kulturi, ki mu je priznana pravica do plačila prispevkov, lahko uveljavlja pravico do plačila prispevkov v primeru:

  1. da je rezident Republike Slovenije za davčne namene,
  2. da ne presega dohodkovnega cenzusa iz 13. člena uredbe,
  3. ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev starostne pokojnine.

 

Rezidentstvo in dohodkovni cenzus se preverjata vsako leto.

 

 

 

 

POJASNILA

 

 

Dohodkovni cenzus:

V letu 2017 lahko izplačilo prispevkov za socialno varnost uveljavljajo tisti samozaposleni s priznano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, katerih povprečni dohodek zadnjih treh let ne presega zneska

19.826,22 EUR bruto.

 

CENZUS 2016 – 19.839,86 EUR

CENZUS 2015 - 20.163,87 EUR

CENZUS 2014 - 19.928,52 EUR

 

 

NAČIN DOLOČITVE CENZUSA

Dohodkovni cenzus se določi na podlagi triletnega povprečja plače v javnem sektorju, določene za 35. plačni razred.

 

 

UGOTAVLJANJE CENZUSA
Način ugotavljanja dohodka:
Izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa samozaposlenega se ugotavlja za vsako tekoče leto na podlagi povprečja njegovih dohodkov za pretekla tri leta, ugotovljenih na podlagi odločb o odmeri dohodnine oziroma davčnih obračunov akontacij dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki so bili podlaga za odločbo o odmeri dohodnine, in drugih davčnih odločb ter podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja za pretekla zadnja tri leta.


Dohodek iz dejavnosti in drugi dohodki se ugotavljajo, kot sledi:
1. dohodek iz dejavnosti:
- če se samozaposlenemu davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se za dohodek štejejo davčno priznani prihodki. Ta dohodek se ugotovi na podlagi obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki je bil podlaga za odločbo o odmeri dohodnine (v nadaljnjem besedilu: obračun),
- če se samozaposlenemu davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se za dohodek šteje prihodek. Ta dohodek se ugotovi na podlagi odločbe o odmeri dohodnine.


2. drugi dohodki: se upoštevajo v višini, ki je enaka vsoti davčnih osnov od teh dohodkov, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Ti dohodki se ugotovijo na podlagi davčnih odločb ter podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja.

 

 

Pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa za posamezno leto se ne upoštevajo:
- obračunani obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih je samozaposleni plačal sam,
- obračunani obvezni prispevki za socialno varnost, plačani iz državnega proračuna, za samozaposlene, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, če so bili navedeni prispevki vključeni kot prihodki v davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti,
- zneski dohodkov, ki jih je samozaposleni prejel iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin ministrstva, Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij, namenjenih spodbujanju ustvarjanja na področjih, ki jih določa 4. člena zakona in jih podeljujejo domače ali tuje organizacije, ter
- dohodki iz naslova nagrad na področju kulture, ki so zajeti v davčnih odločbah oziroma obračunih.

 

 

PRIPOROČILO samozaposlenim s pravico do plačila prispevkov, ki v tekočem letu presegajo dohodkovni cenzus:
V izogib vračanju izplačanih akontacij v tekočem v  letu lahko samozaposleni pisno zahtevajo ustavitev izplačevanja akontacij prispevkov za tekoče leto.

 

 

OPOZORILO samozaposlenim s pravico do plačila prispevkov, ki so dohodkovni cenzus presegali v preteklem letu:
V primeru, da za tekoče leto ne pričakujejo več preseganja dohodkovnega cenzusa, lahko pisno zaprosijo za ponovno izplačevanje akontacij prispevkov za tekoče leto s priloženo pisno izjavo, da dohodkovnega cenzusa v tekočem letu ne presegajo.

 

 

Rezidentstvo Republike Slovenije za davčne namene:

Samozaposleni s pravico do plačila prispevkov, morajo predložiti dokazilo oziroma izjavo o rezidentstvu Republike Slovenije za davčne namene. Ministrstvo bo lahko zahtevalo povračilo plačanih prispevkov, če se ugotovi, da samozaposleni v času plačevanja prispevkov za socialno varnost ni bil rezident Republike Slovenije za davčne namene.

 

Za izjemen kulturni prispevek šteje delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot izjemno (npr. državna nagrada na področju kulture oziroma nagrada, ki jo podeljujejo primerljiva stanovska društva, primerljiva mednarodna nagrada ali priznanje, dokumentirane kritike oziroma objave v strokovni literaturi, odmevnost v domači in mednarodni  javnosti).

 

Za prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic, se šteje predlagateljevo delo, ki je po obsegu in kakovosti v strokovni in širši javnosti ovrednoteno kot visoko strokovno (npr. dokumentirane kritike ali objave v strokovni literaturi, odmevnost v domači in mednarodni javnosti, življenjepis ali seznam del in umetniških dosežkov).

 

Za deficitarne poklice se štejejo poklici, ki jih je zaradi kadrovskih potreb v kulturi treba posebej podpirati.

Podrobnejše kriterije izjemnega kulturnega prispevka oziroma prispevka k razvoju deficitarnega poklica določa Uredba v svojih Prilogi I in Prilogi II za vsak posamezen poklic, s katerim se lahko ustvarjalci na področju kulture vpišejo v razvid samozaposlenih.

 

 

 

POSTOPEK IN VLOGA ZA PRIDOBITEV PRAVICE ZA PLAČILO PRISPEVKOV

 

Postopek pridobitve pravice do plačila prispevkov se začne na zahtevo stranke na predpisanem obrazcu. Vlogo lahko oddate po pošti ali v vložišču Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana, ves poslovni čas ministrstva.


Če posameznik istočasno poda zahtevo za vpis v razvid in zahtevo za priznanje pravice do prispevkov, se lahko pravica do plačila prispevkov prizna z dnem vpisa v razvid.

 

Samozaposlenemu, ki je že vpisan v razvid, pa se pravica do plačila prispevkov lahko prizna s prvim dnem naslednjega meseca, ko je vloga popolna.

 

 

Vlogi je treba priložiti:

*1.    dokumentacijo, iz katere je razviden izjemen kulturni prispevek za vsak poklic:
predstavitvena mapa del za zadnjih pet let in izkazane državne nagrade na področju kulture ali nagrade, ki jih podeljujejo primerljiva stanovska društva, primerljive mednarodne nagrade ali priznanja, dokumentirane kritike oziroma objave v strokovni literaturi, odmevnost v domači in mednarodni javnosti ter življenjepis ali
*2.    dokumentacijo, iz katere je razviden prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic:
predstavitvena mapa del ali umetniških dosežkov v kulturi za zadnjih pet let ter dokumentirane kritike oziroma objave v strokovni literaturi, odmevnost v domači in mednarodni javnosti ter življenjepis,
3.    dokumentacijo, iz katere je razvidna zaposlitev v javnih zavodih s področja kulture v primeru uveljavljanja trajne pridobitve pravice do plačila prispevkov na podlagi 5. odstavka 8. člena uredbe,
4.    izjavo, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev starostne pokojnine in pooblastilo za zastopanje v postopku pridobitve podatka na ZPIZ,
5.    izjavo, da je rezident Republike Slovenije za davčne namene in pooblastilo za zastopanje v postopku pridobitve podatka na pristojnem davčnem uradu,
6.    izjave, povezane s pomočjo po pravilu »de minimis«.
7.    izjavo o avtorstvu.

 

* Priporočamo, da vlagatelji dokumentacijo (priloga pod točko 1 oz. 2), iz katere je razviden izjemen kulturni prispevek oziroma prispevek k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic (predstavitveno mapo in življenjepis, seznam nagrad, priznanj, dokumentiranih kritik in objav), oddajo na elektronskem mediju (CD, DVD ali USB pomnilnik) v pdf formatu. Posamezna priloga lahko obsega največ 2 MB. Priporočamo največ 10 prilog oziroma, da jih podate v obliki, ki ne bo presegla skupnega obsega 10 MB. Predlagamo, da se dokumentacija, ki je že spletno dostopna, zgolj navede v obliki spletnih povezav. 


Priloge, ki jih pridobi ministrstvo od pristojnega organa samo (vlagatelj jih lahko priloži tudi sam):

1.    odločba o odmeri dohodnine za pretekla tri leta ali
2.    obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za preteklo leto ali
3.    potrdilo pristojnega davčnega organa, da ni zavezanec/zavezanka za oddajo napovedi za odmero dohodnine (oziroma izjavo, da ni davčni zavezanec),
4.    potrdilo pristojnega davčnega organa, da je Rezident Republike Slovenije za davčne namene,
5.    podatek o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pravice do starostne pokojnine s  strani ZPIZ.

Več informacij lahko dobite pri kontaktni osebi v času uradnih ur ministrstva.
 
Kontaktni osebi:

 

Špela Fortuna
(Metelkova 4, 1000 Ljubljana)

T: (01) 400 79 10
E: spela.fortuna(at)gov.si

 

in 

 

Bojana Kosmač
(Metelkova 4, 1000 Ljubljana)

T: (01) 400 79 05
E: bojana.kosmac(at)gov.si

 
 

Dokumenti, ki urejajo to področje

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

Uredba o samozaposlenih v kulturi 


 

 

Obrazci

 

Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost
Upravičenec lahko za čas trajanja pravice pooblasti MK, da zanj oddaja elektronski obrazec obračuna prispevkov za socialno varnost in zavarovanje (OPSVZ obrazec) na pristojni davčni organ:

Zunanje pooblastilo in preklic za obračun prispevkov za socialno varnost

 

 

 

Opozorila

 

Upravičenec do plačila prispevkov za socialno varnost mora sporočiti vsako spremembo podatkov, ki vpliva na vpis v razvid in pridobitev oziroma uživanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, na oddajo elektronskega obrazca obračuna in določitev višine plačila prispevkov za socialno varnost v 15 dneh po njenem nastanku.

 
Upravičenec lahko za čas trajanja pravice do plačila prispevkov pooblasti ministrstvo, da zanj oddaja elektronski obrazec obračuna prispevkov za socialno varnost in zavarovanje na pristojni davčni organ. V primeru, da upravičenec zaradi višje zavarovalne osnove doplačuje mesečne prispevke, v primeru, da ministrstvo zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa ustavi plačevanje prispevkov ali v primeru mirovanja pravice do plačila prispevkov, oddaja elektronski obrazec obračuna upravičenec sam. Enako velja tudi v primeru, ko upravičenci podatkov, ki vplivajo na oddajo obrazca (bolniška, porodniška, zaposlitev), ministrstvu ne predložijo v rokih, ki jih določa 20. člen Uredbe.

 

 

 

 

Obveščanje samozaposlenih v kulturi


Ministrstvo za kulturo želi upravno poslovanje približati samozaposlenim v kulturi. V ta namen obvešča samozaposlene v kulturi o poteku pravice do plačila prispevkov ter o drugih aktualnih dogodkih, ki se tičejo samozaposlenih v kulturi.
Samozaposlene v kulturi želimo na to pridobitev še posebej opozoriti ter spodbuditi k temu, da tovrsten način poslovanja podprejo z ažurnimi e-naslovi in odzivnostjo oziroma potrjevanjem prejetih obvestil.