Trajanje pravice

Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna se podeljuje za pet let, z možnostjo ponovnih podeljevanj.

Samozaposlenim, ki ste ob vložitvi zahteve za pridobitev pravice do plačila prispevkov dosegli starost najmanj 55 let in imate  pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna v skupnem trajanju najmanj 20 let (pri čemer se v to obdobje všteva tudi čas zaposlitve v javnih zavodih s področja kulture), se pravica do plačila prispevkov prizna trajno do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine .

Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna po zakonu preneha z dnem, ko samozaposleni izpolni pogoje za starostno pokojnino. Ko izpolnite pogoje za starostno pokojnino, lahko status samozaposlenega v kulturi ohranite, pri čemer si morate od dne, ko ste izpolnili omenjene pogoje, prispevke za socialno varnost plačevati sami. Vpis v razvid je namreč trajne narave. O izbrisu iz razvida ministrstvo izda odločbo na podlagi vaše pisne vloge.

Razlika med »imeti pravico« in »uveljavljati pravico«

Samozaposleni v kulturi, ki vam je bila pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna že podeljena, jo lahko uveljavljate, če:

• ste rezident Republike Slovenije za davčne namene,
• v tekočem letu ne presegate dohodkovnega cenzusa iz 13. člena Uredbe.

Rezidentstvo in dohodkovni cenzus se preverjata vsako leto. Če prenehate biti rezident RS za davčne namene ali presežete cenzus, v tekočem letu sicer niste upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, pravico pa ohranite in jo lahko spet uveljavite, ko izpolnjujete oba pogoja.

Mirovanje pravice

V primeru študija, zaposlitve za določen čas, začasnega odhoda v tujino, zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v trajanju nad 30 delovnih dni, ali starševskega dopusta po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, lahko zaprosite za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost, vendar ne dlje kot za eno leto. Vlogo za mirovanje te pravice je treba vložiti vsaj mesec dni pred želenim datumom mirovanja pravice.

Mirovanje pravice s podaljšanjem

Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost se lahko na vaš predlog podaljša za čas trajanja mirovanja zaradi starševskega dopusta ali zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju v trajanju nad 30 delovnih dni. V tem primeru je treba Ministrstvu predložiti odločbo pristojnega centra za socialno delo o priznanju posamezne vrste starševskega dopusta oziroma mnenje zdravniške komisije o zadržanosti z dela.

Pojasnila o cenzusu in rezidentstvu v povezavi z uveljavljanjem pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna

Dohodkovni cenzus

V letu 2024 lahko izplačilo prispevkov za socialno varnost uveljavljate tisti samozaposleni s priznano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, katerih povprečni dohodek zadnjih treh let ne presega zneska 21.244,48 EUR.

• CENZUS 2024 – 21.244,48 EUR
• CENZUS 2023 – 20.905,61 EUR
• CENZUS 2022 – 20.051,28 EUR
• CENZUS 2021 – 20.051,28 EUR
• CENZUS 2020 – 20.051,28 EUR
• CENZUS 2019 – 19.989,90 EUR
• CENZUS 2018 – 19.908,06 EUR
• CENZUS 2017 – 19.826,22 EUR
• CENZUS 2016 – 19.839,86 EUR
• CENZUS 2015 – 20.163,87 EUR
• CENZUS 2014 – 19.928,52 EUR

Način določitve cenzusa

Dohodkovni cenzus se določi na podlagi triletnega povprečja plače v javnem sektorju, določene za 36. plačni razred.

Ugotavljanje cenzusa

Način ugotavljanja dohodka

Izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa samozaposlenega se ugotavlja za vsako tekoče leto na podlagi povprečja vaših dohodkov za pretekla tri leta, ugotovljenih na podlagi odločb o odmeri dohodnine oziroma davčnih obračunov akontacij dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki so bili podlaga za odločbo o odmeri dohodnine, in drugih davčnih odločb ter podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja za pretekla zadnja tri leta.

Dohodek iz dejavnosti in drugi dohodki se ugotavljajo, kot sledi:

• dohodek iz dejavnosti: 
  • če se vam davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, se za dohodek štejejo davčno priznani prihodki. Ta dohodek se ugotovi na podlagi obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki je bil podlaga za odločbo o odmeri dohodnine (v nadaljnjem besedilu: obračun);
  • če se vam davčna osnova za dohodek iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se za dohodek šteje prihodek. Ta dohodek se ugotovi na podlagi obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

• drugi dohodki:
  • se upoštevajo v višini, ki je enaka vsoti davčnih osnov od teh dohodkov, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Ti dohodki se ugotovijo na podlagi davčnih odločb ter podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja.

Pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa za posamezno leto se ne upoštevajo:

• obračunani obvezni prispevki za socialno varnost, ki ste jih plačali sami,
• obračunani obvezni prispevki za socialno varnost, plačani iz državnega proračuna, za samozaposlene, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, če so bili navedeni prispevki vključeni kot prihodki v davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti,
• zneski dohodkov, ki ste jih prejeli iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin Ministrstva, Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij, namenjenih spodbujanju ustvarjanja na področjih, ki jih določa 4. člena ZUJIK in jih podeljujejo domače ali tuje organizacije, ter
• dohodki iz naslova nagrad na področju kulture, ki so zajeti v davčnih odločbah oziroma obračunih.

PRIPOROČILO samozaposlenim s pravico do plačila prispevkov, ki v tekočem letu presegajo dohodkovni cenzus:
Da bi se izognili vračanju izplačanih akontacij v tekočem v letu, lahko pisno zahtevate ustavitev izplačevanja akontacij prispevkov za tekoče leto. Predlagamo, da to storite, čim ugotovite, da jih boste oz. ste presegli, saj prispevke za vas plačujemo mesečno.

PRIPOROČILO samozaposlenim s pravico do plačila prispevkov, ki so dohodkovni cenzus presegali v preteklem letu: če za tekoče leto ne pričakujete več preseganja dohodkovnega cenzusa, lahko pisno zaprosite za ponovno izplačevanje akontacij prispevkov za tekoče leto. Da se izognete nastanku lastnih stroškov, vam predlagamo, da to storite čim prej v koledarskem letu.

Podatek o skupnem znesku plačanih prispevkov za samozaposlenega v letu 2023

Skupni znesek plačanih prispevkov iz državnega proračuna za socialno varnost, obračunanih od najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene v višini 60 % bruto povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec za samozaposlenega v kulturi v letu 2023, ki ima pravico do plačila prispevkov za polni delovni čas, brez prekinitev za obdobje od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 je znašal: 5.553,98 EUR.

Višina mesečnih prispevkov v letu 2024

Višina mesečnih prispevkov za socialno varnost, od februarja 2024 naprej znaša 544,04 EUR.

Rezidentstvo Republike Slovenije za davčne namene

Če se izkaže, da v času plačevanja prispevkov za socialno varnost niste bili rezident Republike Slovenije za davčne namene, bo Ministrstvo od vas zahtevalo vračilo plačanih prispevkov.

Kako oddati vlogo za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost za samozaposlene v kulturi?

• Izpolnite obrazec Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost. V njem boste našli tudi izjave, ki jih je treba podpisati in seznam prilog, ki jih je treba priložiti;
• Če želite, lahko priložite tudi pooblastilo, na podlagi katerega bo Ministrstvo za kulturo za vas oddajalo elektronski obrazec obračuna prispevkov za socialno varnost in zavarovanje na pristojni davčni organ;
• Če želite, lahko priložite tudi soglasje za prejemanje mesečnih novic za samozaposlene v kulturi.

Omenjene obrazce najdete v poglavju "Obrazci" na dnu te strani.

Vlogo s prilogami pošljite na naslov Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana. Lahko pa jo oddate na istem naslovu tudi osebno, in sicer v Glavni pisarni Ministrstva za kulturo, od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30, v petek pa od 9.00 do 14.30.

Po pridobitvi pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna

Pravočasno sporočanje sprememb

Upravičenci do plačila prispevkov za socialno varnost morate sporočiti vsako spremembo podatkov, ki vpliva na vpis v razvid in pridobitev oziroma uživanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, na oddajo elektronskega obrazca obračuna in določitev višine plačila prispevkov za socialno varnost v 15 dneh po njenem nastanku. Pravilni podatki nam omogočajo nemoteno plačevanje prispevkov in preprečujejo nastanek preplačil. Če so preplačila prispevkov posledica napačnih podatkov, Ministrstvo od upravičenca zahteva vrnitev preplačanih sredstev.

Kdaj morate oddati elektronski obrazec obračuna prispevkov za socialno varnost davčnemu organu sami?

Če zaradi višje zavarovalne osnove doplačujete mesečne prispevke, če Ministrstvo zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa ustavi plačevanje prispevkov ali v primeru mirovanja pravice do plačila prispevkov, oddate elektronski obrazec obračuna sami. Enako velja tudi, če podatkov, ki vplivajo na oddajo obrazca (bolniška, porodniška, zaposlitev), Ministrstvu ne sporočite v rokih, ki jih določa 20. člen Uredbe.