Skoči na vsebino

NAGRAJENCI 2015

Andrej Brvar, pesnik

Foto: Tone Stojko

Prešernovo nagrado 2015 za življenjsko delo prejme pesnik Andrej Brvar. "Presunjenost oziroma čudenje nad eksistenco sveta, človeka in samega sebe kot samosvoje, enkratne človeške identitete se mi vse jasneje kaže kot temeljno doživetje mojega življenja."

Ker se to doživetje v poeziji Andreja Brvarja manifestira kot aktivno, fizično, kar se da konkretno zapopadanje čudeža "vsega živega", je obveljalo, da je pesnik Andrej Brvar predvsem – vitalist.

Netipičnemu poetološkemu označevalcu so poznavalci dodajali prav tako neobičajne pridevke. V mladostnem delu opusa je bil Brvarjev vitalizem "robusten". Ko pa se je užitek v osvojitvi zdajšnjega trenutka, ki kot totaliteta življenja v vsej nazornosti zaživi s pesniškim poimenovanjem, srečal z zavestjo o minljivosti, se je robustnost obrusila do krhkosti.

Temeljna občutja obdobij Brvarjevega ustvarjanja so si našla ustrezne oblike, aforistično poantirane enovrstičnice in reistične naštevanke so zamenjale razpoloženjske sličice, te pa vse daljše pripovedne enote, zgodbe ali celo pesnitve. Pomenljivo je, da je Andrej Brvar avtor prvega antološkega izbora slovenske pesmi v prozi, te hibridne, med poezijo in prozo, med liriko in epiko sprehajajoče se pesniške oblike. Brez dvoma je namreč med sodobniki največji mojster takšnega (s)prehajanja in je žanr zaznamoval tako močno, kot je ta zaznamoval njega.

V petinštiridesetih ustvarjalnih letih je podpisal deset pesniških zbirk. Bolj ko se v njih izpisuje zavedanje minljivosti, večji so presledki med knjigami, toda tudi v obdobju eruptivnega polaščanja sveta so bili končni pesniški katalogi vedno izbrano umerjeni. Pesnik se je zlagoma oddaljeval od začetnih idejnih premis, nikoli pa se mu ni bilo treba distancirati od njihove tehnopoetske izdelanosti.

Zato je Prešernova nagrada Andreju Brvarju res nagrada za celoten vrhunski pesniški opus, res nagrada za življenjsko delo.

 

Petra Vidali

Miki Muster, pionir slovenskega stripa, akademski kipar

Foto: Tone Stojko

Prešernovo nagrado za življenjsko delo 2015 prejme pionir slovenskega stripa, akademski kipar Miki Muster.

Miki Muster, rojen leta 1925 v Murski Soboti, je po zaslugi več kot štiridesetih zgodb o doživljajih trojice prijateljev Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika osrednji in najbolj znan predstavnik slovenskega stripa.

Stripe je risal med letoma 1952 in 1973 za časopisa Poletove podobe in povesti ter Tedenska tribuna. Glavni junaki stripov – karikaturistično preoblikovane počlovečene živali – so delno nastali na podlagi domače ikonografije oziroma tradicije. Mustrovi stripi vsebujejo spoj precizne obrisne linije, stilizacijo in realistični perfekcionizem, zanesljivo kompozicijo, pregledno kadriranje, brezhibno animacijo likov, stripovsko dinamiko, scenaristično inventivnost in tekoče dialoge. Vzporedno s stripi je za dnevnik Slovenski poročevalec od leta 1954 prispeval slikovno komponento k slikanicam po motivih svetovne in domače literature. Slikanice so risane v stilizirano realističnem slogu, stripi pa v karikaturistično-humornem slogu.

Miki Muster se je leta 1973 preselil v München in se posvetil risanemu filmu. Med prvimi naročniki njegovih animiranih filmov je bilo podjetje Viba film iz Ljubljane, za katero je na začetku šestdesetih let preteklega stoletja pripravil risanke Puščica, Kurir Nejček in Zimska zgodba. Med letoma 1967 in 1990 je ustvaril okrog 380 reklamnih spotov. Po letu 1990 je začel risati politične karikature. Izbori Mustrovih stripov in ilustracij so bili predstavljeni na več razstavah.

Kljub temu, da je od objave prve epizode Zvitorepčevih prigod minilo že več kot šestdeset let, njegovi stripi in slikanice navdušujejo že tretjo generacijo bralcev, saj so bili večkrat ponatisnjeni. Danes 89-letni Miki Muster se je z likovnim opusom, v katerem izstopata prispevek k uveljavitvi stripa kot drugim likovnim disciplinam in zvrstem enakovrednega ustvarjalnega področja in delo na področju animiranega filma, uspel uvrstiti med najbolj prepoznavne osebnosti domače likovne kulture v najširšem pomenu besede.

 

Ddr. Damir Globočnik

Marjan Strojan, prevajalec

Foto: Tone Stojko

Nagrado Prešernovega sklada 2015 za prevod Canterburyjskih povesti Geoffreya Chaucerja prejme prevajalec Marjan Strojan. Marjan Strojan je najkakovostnejši in najplodovitejši živeči prevajalec kanonične angleške vezane besede v slovenščino, prejemnik kar dveh Sovretovih nagrad.

Njegov zadnji monumentalni prevajalski prispevek je prevod večine Chaucerjevih Canterburyjskih povesti. Ta magnum opus vodilnega angleškega pesnika iz poznega 14. stoletja sestavlja 24 povesti, iz katerih je Strojanov prevod zajel približno 14.000 verzov. Ne le po umetniški, tudi po strokovni zahtevnosti je to polifono, kompleksno delo velik zalogaj za prevajalca. Slovnično in pomensko odmaknjenost od srednjeveške angleščine je Strojan premostil s pretanjenim občutkom za Chaucerjev živ in večplasten slog, ki sega od odkritega humorja, celo robatosti, do prefinjene ironije ali celo patetike.

Po njegovi zaslugi je eno najpomembnejših del angleške književnosti predstavljeno slovenski javnosti v prevodu, ki je umetniški, izpiljen in jezikovno bogat, obenem pa gladko berljiv in zlahka dostopen tudi današnjemu bralcu. Nagrada Prešernovega sklada je priznanje, ki ga Strojanov mojstrski odgovor na množico slogovnih in strokovnih izzivov v Canterburyjskih povestih brez dvoma zasluži.

 

Dr. Nada Grošelj

 

 

Jure Pukl, skladatelj in saksofonist

Foto: Ksenija Mikor

Nagrado Prešernovega sklada 2015 za ustvarjanje džezovske glasbe v zadnjih dveh letih in za številne nastope ter sodelovanja z mednarodno priznanimi umetniki prejme skladatelj in saksofonist Jure Pukl.

Saksofonist Jure Pukl velja za enega najpomembnejših ustvarjalcev slovenske džezovske glasbe. V zadnjih dveh letih je s številnimi nastopi, sodelovanji z mednarodno priznanimi umetniki in avtorskim delom dosegel presežek v umetniškem ustvarjanju. Nastopil je na koncertnih odrih, na katere so povabljeni le največji zvezdniki džezovske glasbe. S svojo virtuoznostjo na tenorskem in sopranskem saksofonu je navdušil občinstvo in kritike v Evropi in ZDA.

Ne le kot izvajalec, tudi kot avtor slovenske glasbe je ambasador slovenske kulture v svetu. Njegove avtorske kompozicije so drzne, sodobne, melodično kreativne in ritmično pestre, s srcem pa se posveča moderni interpretaciji džezovske glasbe. V njegovem ustvarjanju je čutiti progresivni, avantgardni džez, deloma svobodni, "free" džez in tudi značilnosti impresionistične sodobne glasbe. Njegove veščine saksofonske tehnike, izjemen talent in apetit po novih glasbenih spoznanjih ga vodijo v sam vrh svetovne džezovske elite.

Jure Pukl je postal zgled celi generaciji mlajših glasbenikov in privržencev džezovske glasbe, ki jo navdihuje z visoko strokovnostjo in vedrim duhom.

 

Primož Fleischman

Vito Žuraj, skladatelj

Foto: Tone Stojko

Nagrado Prešernovega sklada 2015 za kakovosten in odmeven glasbeni opus v zadnjih dveh letih prejme skladatelj Vito Žuraj.

Vito Žuraj sodi v mlajšo slovensko skladateljsko generacijo, ki si je z znanjem, poglobljenim študijem in talentom utrla pot na zahtevnem mednarodnem prizorišču, hkrati pa vseskozi ohranja stik s slovenskim glasbenim življenjem.
Z izjemnimi umetniškimi dosežki, predvsem pa s skladbama Changeover in Warm-Up, si je Vito Žuraj v zadnjih letih prislužil kar tri tehtne, v svetu sodobne glasbe zelo prestižne nagrade: enoletno umetniško rezidenco v nemški akademiji Villa Massimo v Rimu, ki v svetovnem merilu velja za eno najprestižnejših, prvo nagrado na skladateljskem natečaju mesta Stuttgart in uvrstitev med priporočene skladbe 59. mednarodne skladateljske tribune Rostrum v Stockholmu, kar je zgodovinski uspeh slovenske glasbe na mednarodnem prizorišču. Odmevna je bila tudi njegova uvrstitev v finale  tekmovanja »San Fedele« v Milanu s skladbo Fired Up in prav tako premiera opere Orlando. Das Schloss, ki jo je oblikoval kot izbrani član programa "Akademie Musiktheater heute", ter krstna izvedba Koncerta za rog in orkester Hawk-eye v Ljubljani.

Z nadarjenostjo, delovno vnemo, strastnim raziskovalnim duhom in zavzetim iskanjem novih glasbenih svetov si je Vito Žuraj ustvaril samosvoj, a že razpoznaven glasbeni jezik, ki je sinteza znanja kompozicije in glasbene informatike. S to, samo njemu lastno govorico se je začel njegov bliskoviti vzpon v sodobne skladateljske vrhove; ne le slovenske, tudi svetovne: njegove skladbe so številni ugledni evropski glasbeniki in ansambli do danes izvedli že v sedemnajstih državah treh celin.

 

Lea Hedžet

Marko Jakše, akademski slikar

Fotografija slikarjevega avtoportreta: Tone Stojko

Nagrado Prešernovega sklada 2015 za slikarske razstave v zadnjih dveh letih prejme akademski slikar Marko Jakše.

Slikar Marko Jakše je leta 1987 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in kmalu opozoril nase s presenetljivimi metaforami evropskih civilizacijskih usedlin, ki jih je zajemal iz človekove podzavesti. Njegova slikarska interpretacija motiva, za nekatere baladna ali melanholična, za marsikatero oko pa izzivalna, vznemirja tudi nepripravljenega opazovalca.

Iz prvotne radovednosti in po dekodizaciji motiva so Jakšetova platna deležna simpatij in navdušenja. Bogat figuralni in motivni svet s specifično jakšetovsko barvitostjo pa likovnim interpretom razgrinja njegov fabulativni talent. Še zlasti zato, ker je slikarjev ikonografski razpon ves čas izjemno širok, kar je posledica nenehnega raziskovanja tako naravnih kot fantastičnih oblik. Preseneča njegova bogata ustvarjalnost, predvsem velikih platen, prežetih z njemu lastno vidno govorico. Marko Jakše sodi med najbolj samosvoje slovenske umetnike širšega časovnega razpona in med redke, ki izpolnjujejo dva temeljna pogoja za prepričljivo umetniško poslanstvo: zna in ima kaj povedati. Zato je njegov slikarski opus v likovnem prostoru našega časa opazen in tehten prispevek k naši umetnostni samozavesti.

 

Dr. Ferdinand Šerbelj

 

 

Rosana Hribar in Gregor Luštek, plesalca

Foto:Tone Stojko

Nagrado Prešernovega sklada za leto 2015 prejmeta Rosana Hribar in Gregor Luštek za avtorsko plesno stvaritev Duet 014 in za umetniško zasnovo in realizacijo plesnega projekta Korak v dvoje po Pii in Pinu.

Rosana Hribar in Gregor Luštek sta unikaten umetniški par slovenske plesne scene. Dolgo vrsto let nas razvajata s svojimi avtorskimi projekti, kakršen je tudi Duet 014. Umetniški projekt, za katerega lahko rečemo, da izraža in predstavlja ognjemet neskončnega bogastva in pestrosti pristnega, naravnega odnosa med moškim in ženskim bitjem, Rosano in Gregorjem. Mestoma brutalen, prav tako, kot so brutalne zahteve visoke profesionalne plesne umetnosti. Navdušujoče dinamičen pri niansiranju od tornada do nežne sapice. Precizen, da ga lahko primerjamo s filigransko natančnostjo plesov Indije. Mestoma erotičen, s predstavitvijo tega naravnega, neločljivega dela človeškega bivanja in sobivanja na povsem enostaven način.

Avtorskega projekta Korak v dvoje po Pii in Pinu sta se Rosana in Gregor lotila v spoznavanju, da je današnji čas in posledično ples vse redkeje oplemeniten z liričnostjo, katere mojstra sta bila nestorja slovenske baletne umetnosti Pia in Pino Mlakar. Predstava je stkana iz številnih detajlov in asociacij iz njunega življenja in dela, njunih misli in citatov.

Iz načrtovane predstave – poklona v spomin umetnikoma Pii in Pinu Mlakar je projekt skozi ustvarjalni vrtinec in prepletanje najrazličnih plesnih zvrsti in energij enostavno prerastel v očarljivo lepo in ganljivo umetniško zaokroženo delo, lahko bi dejali, v odo plesno-gledališki umetnosti.

 

Vojko Vidmar

Pia Zemljič, gledališka in filmska igralka

Foto: Tone Stojko

Nagrado Prešernovega sklada 2015 za vloge Pie v predstavi Zapiranje ljubezni (Mini teater in MG Ptuj), Vodje v predstavi Krči in Nathalie Oppenheim v predstavi Kako poveš, kar si odigral (SLG Celje) ter Jasne v filmu Panika (RTV Slovenija) prejme gledališka in filmska igralka Pia Zemljič.

Pia Zemljič je v slovenskem umetniškem prostoru zablestela s  fascinantno energijo, ki že dve desetletji privlači pozornost publike in kritike. Njen igralski razpon je izjemno širok, pokazala se je kot avtentična junakinja klasičnega repertoarja, istočasno pa do popolnosti tolmači vloge sodobnih mladih žensk. Z lahkoto in virtuoznostjo zleze v kožo fatalne zapeljivke, romantične ženske ali z nevrozami moderne družbe destabilizirane persone.

Pia Zemljič z lahkotnostjo in prepričljivo igra tako v komedijah, tragedijah in dramah kot v predstavah sodobnega gledališča, ki so blizu performansom. Vse to se zrcali v vlogah, zaradi katerih je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada.
Z vlogo Pie, ki jo je v pretekli sezoni odigrala v Zapiranju ljubezni (Mini teater in MG Ptuj) Pascala Ramberta v režiji Ivice Buljana, je očarala tako publiko kot kritike, ki so enotno ponovno prepoznali razkošnost njenega enkratnega talenta.


Robert Waltl