Društva in druge pravne osebe zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture

Društva in druge pravne osebe zasebnega prava (zasebni zavodi, ustanove - fundacije, zadruge) na področju kulture, katerih delovanje je splošno koristno in je v javnem interesu na področju ustvarjanja, posredovanja ali varovanja kulturnih dobrin oziroma na področju kulturnih dejavnosti, opredeljenih v 4. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK (Uradni list RS, št. 96/02, 7/07 – odločba US RS, 77/07), lahko predlagajo, da se jim podeli status v javnem interesu na področju kulture.

Ministrstvo za kulturo podeljuje status društvom in drugim pravnim osebam zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe o statusu društva v javnem interesu, določene v Zakonu o društvih (Uradni list RS, št. 61/06) in v ZUJIK-u.

Splošni pogoji za podelitev statusa

Zakon o društvih določa splošne pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu.
Status delovanja v javnem interesu  na področju kulture lahko pridobi pravna oseba zasebnega prava iz 80. in 81. člena ZUJIK-a, če , ki v javnem interesu opravlja kulturno dejavnost iz 4. člena ZUJIK-a, če izpolnjuje naslednje splošne pogoje skladno s 30. členom Zakona o društvih:

• da njeni ustanovitelji in člani niso pravne osebe javnega prava,
• da ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v temeljnem aktu, 
• da je registrirana in deluje na področju kulture najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa,
• da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljala za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajala programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu na področju kulture,
• da ima izdelane programe bodočega delovanja,
• da lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja.

Vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture predložijo pravne osebe zasebnega prava v skladu z Zakonom o društvih, ZUJIK-om in Pravilnikom o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture (Uradni list RS, št. 36/08).

Vlogi morajo priložiti:

• kopijo veljavnega temeljnega akta, ki je v zbirki listin registra društev oziroma temeljnega ali ustanovitvenega akta zavoda, ustanove, zadruge, ki je v zbirki listin ustreznega registra;
• osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva, spol, državljanstvo, naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika;
• poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih dejavnosti, ki jih je oseba izvajala v javnem interesu v zadnjih dveh letih, in o porabi sredstev za njihovo doseganje;
• finančno poročilo za zadnji dve leti oziroma  revizorjevo poročilo za računovodske izkaze pravnih oseb, katerih prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 834.585 eurov;
• sprejete usmeritve za naslednje triletno obdobje in sprejet program delovanja za naslednje leto;
• dokazila o rezultatih svojega delovanja (recenzije oziroma objave v strokovni literaturi, kopije   odzivov medijev v zadnjih dveh letih, itd.).

Pristojno ministrstvo si v postopku podelitve statusa v javnem interesu iz uradnih evidenc in registrov pridobi podatek o registraciji pravne osebe zasebnega prava, ustanoviteljih in zastopniku društva.

S posebnim zakonom lahko posamezna ministrstva podrobneje opredelijo področje delovanja oziroma dejavnosti, ki so v javnem interesu, in določijo posebne pogoje za pridobitev tega statusa.

ZUJIK v 80. členu določa, da se status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, podeli društvu, ki poleg splošnih izpolnjuje tudi poseben pogoj, namreč da je:

• osrednjega pomena,
• izvaja kulturne dejavnosti, ki so po kvaliteti ali po pomenu primerljive s kulturno dejavnostjo javnih zavodov,
• ali izvaja kulturne dejavnosti, ki pomenijo dopolnjevanje mreže javnih zavodov po vsebini dela ali po načinu delovanja.

Na podlagi 81. člena ZUJIK-a lahko status delovanja v javnem interesu pridobijo tudi druge pravne osebe zasebnega prava (zavodi, ustanove, zadruge), pri čemer se smiselno uporabljajo določbe o statusu v javnem interesu, določene z ZUJIK-om  in Zakonom o društvih.

Izpolnjevanje posebnega pogoja ugotavlja ministrstvo v sodelovanju s strokovnimi komisijami s področja dela društva oziroma druge pravne osebe zasebnega prava.

Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture ( Uradni list RS, št. 36/08) določa podrobnejša merila na podlagi 80. člena in v zvezi z 81. členom ZUJIK-a ter način izkazovanja oziroma izpolnjevanja posebnih pogojev za pridobitev statusa društva in drugih pravnih oseb zasebnega prava v javnem interesu na področju kulture.

Zakon o društvih kot prednost pri pridobitvi statusa v javnem interesu določa, da se pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna v merilih, s katerimi se izberejo prejemniki sredstev, upošteva tudi status v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20 % vrednosti drugih meril.
S posebnimi zakoni se lahko določijo tudi druge prednosti, ki jih društvom oziroma drugim pravnim osebam v javnem interesu daje pridobljeni status. Ugodnosti in olajšave so: namenitev dela dohodnine za donacije skladno z Zakonom o dohodnini in Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije: do 0,5 % dohodnine se lahko nameni za financiranje splošno koristnih namenov rezidentov, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitnih dejavnosti in jim je s posebnim zakonom zaradi opravljanja teh dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu.
V skladu s 66. členom Zakona o dohodnini so olajšave za donacije zavezancev za financiranje splošno-koristnih namenov rezidentov, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitnih dejavnosti in jim je s posebnim zakonom zaradi opravljanja teh dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu.
V skladu z 59. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb so olajšave za donacije  za financiranje splošno-koristnih namenov rezidentov, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitnih dejavnosti in jim je s posebnim zakonom zaradi opravljanja teh dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu.
Oprostitev davka na dodano vrednost je mogoča na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost in Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.
Oprostitev plačila upravne takse omogoča Zakon o upravnih taksah.
Brezplačno pravno pomoč določa 4. tč. 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči.
V skladu z Zakonom o igrah na srečo in Uredbo o določitvi društev in neprofitnih humanitarnih organizacij, ki smejo občasno prirejati klasične igre na srečo in o kriterijih za občasno prirejanje klasičnih iger na srečo smejo prireditelji občasno prirejati igre na srečo.
Za društva v javnem interesu na področju kulture veljajo tudi ugodnosti na podlagi 74. in 75. člena ZUJIK-a. Ministrstvo, pristojno za kulturo oziroma pristojni organ lokalne skupnosti da javno kulturno infrastrukturo v upravljanje oziroma uporabo drugim pravnim osebam, ki izvajajo javne kulturne programe ali kulturne projekte na podlagi javnega razpisa s pogodbo.  Javna kulturna infrastruktura se lahko odda v upravljanje oziroma v uporabo organizaciji, ki deluje v javnem interesu po 80. členu ZUJIK-a brez javnega razpisa. Javna kulturna infrastruktura se daje v upravljanje ali uporabo izvajalcem kulturnih dejavnosti brezplačno pod pogojem, da prevzamejo obveznost rednega tekočega vzdrževanja.

Pravna oseba zasebnega prava, ki ji je podeljen status v javnem interesu, mora skladno s 33. členom Zakona o društvih pristojnemu ministrstvu do 31. marca tekočega leta predložiti poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih dejavnosti, ki jih je izvajala v javnem interesu za preteklo leto, in o porabi sredstev za njihovo doseganje ter letno finančno poročilo oziroma revizorjevo poročilo za pravne osebe, katerih prihodki in odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 200 milijonov tolarjev oziroma 834.585 evrov. Po preteku starega programa delovanja mora predložiti tudi nov program prihodnjega delovanja, vse do 31. marca tekočega leta.
Če te obveznosti kljub opozorilu pristojnega ministrstva ne izpolni v naknadnem roku 30 dni, ji pristojno ministrstvo odvzame status v javnem interesu.

Pristojno ministrstvo odvzame status v javnem interesu tudi, če ne izpolnjuje več drugih pogojev, določenih v 30. členu Zakona o društvih in v posebnih predpisih, oziroma če pravna oseba ne opravlja več dejavnosti v javnem interesu, in če se podeljenemu statusu pisno odreče.

Informacije

Vlogo in izpolnjen obrazec za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture predložijo predlagatelji na naslov:
Ministrstvo za kulturo
Maistrova 10
1000 Ljubljana

Več informacij:
Marjana Bele
tel.: 01 369 59 05

Obrazci

Vloga za pridobitev statusa društva v javnem interesu na področju kulture