Skoči na vsebino

PREŠERNOV SKLAD

 

Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada  so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico; posameznik jo praviloma lahko prejme le enkrat. Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
 
Nagrade se podelijo na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Podeljevanje nagrad vrednoti vrhunsko ustvarjalnost, postavlja merila zanjo in jo spodbuja. Zakon določa podelitev največ dveh Prešernovih nagrad in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Zakon določa, da Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada podeljuje upravni odbor na osrednji proslavi v čast slovenskega kulturnega praznika.

 

Začetek podeljevanja nagrad sega v leto 1946, ko je bila izdana odredba tedanjega Ministrstva za prosveto o podeljevanju nagrad za umetnost in znanost, že leto prej pa je bil 8. februar razglašen za kulturni praznik. Omenjeni odločitvi sta potrdili zavest, da smo se kot narod oblikovali predvsem s kulturno in za znanstveno ustvarjalnostjo.

 

Prve nagrade so bile podeljene leta 1947, na dan kulturnega praznika. Predlagatelji so bili Društvo slovenskih književnikov, Glasbeni svet pri Ministrstvu za prosveto, Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov ter Akademija znanosti in umetnosti.

 

Nagrade so bile z zakonom, sprejetim leta 1955, poimenovane po Francetu Prešernu, ta zakon pa je tudi že razširil "bazo" morebitnih predlagateljev in ustanovil Prešernov sklad s pravno subjektiviteto.

 

V minulih desetletjih je bil zakon večkrat spremenjen. Že leta 1956 je natančneje opredelil znanstvena področja, največja sprememba pa je bila sprejeta leta 1961. Nagrade so od tedaj namenjene samo še umetniškim delom, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Število nagrad se je spreminjalo vse do sprejetja zakona konec leta 1981. Tedaj je bilo število nagrad omejeno na največ tri Prešernove nagrade in največ deset nagrad Prešernovega sklada, hkrati pa je sklad izgubil pravno subjektiviteto. Zakonska sprememba iz leta 1991 je število nagrad še bolj zmanjšala, in sicer na največ dve Prešernovi nagradi oziroma največ šest nagrad Prešernovega sklada.

 

 

Državni zbor Republike Slovenije je na seji 12. julija 2016 sprejel sklep o imenovanju članov upravnega odbora Prešernovega sklada. Člani so se na konstitutivni seji sestali v sredo, 28. Septembra 2016. Odbor vodi režiser in pisatelj Vinko Möderndorfer.


Poleg predsednika so v njem še pisatelj, urednik in predavatelj Andrej Blatnik, literarni zgodovinar, literarni teoretik in univerzitetni učitelj Miran Štuhec, dramaturginja Ira Ratej, baletni plesalec in koreograf Tomaž Rode, filmski kritik, teoretik, esejist in publicist Zdenko Vrdlovec, videast Srečo Dragan, umetnostna zgodovinarka Breda Kolar Sluga, oblikovalec Edi Berk, plesalka, koreografinja in profesorica umetnosti giba Uršula Teržan, glasbeni producent in instrumentalist Hugo Šekoranja, pianist in dirigent Simon Krečič ter violinist, urednik in prevajalec Matej Venier. S sklepom Državnega zbora št. 091-02/18-5/7 z dne 25. 10. 2018 sta bila za člana imenovana Branko Šturbej in mag. Dušanka Zabukovec.

 

Upravni odbor je imenoval področne strokovne komisije za obravnavo predlogov za podelitev nagrad v letu 2019:

 

- strokovna komisija za književnost: predsednik dr. Primož Vitez in člani dr. Andrej Koritnik, dr. Dragica Haramija, dr. Urška Perenič, Matej Bogataj, dr. David Bedrač, Goran Dekleva

 

- strokovna komisija za glasbo: predsednik Žarko Prinčič in člani Jože Vidic, Gregor Pirš, Dejan Juravić, Nina Šenk Kosem, Aleš Rendla, Boris Rener

 

- strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti: predsednik Vojko Vidmar in člani Daliborka Podboj, Marko Japelj, Jaša Jamnik, Alja Predan, Aleš Jan, Matej Puc

 

- strokovna komisija za avdiovizualne umetnosti: predsednica Varja Močnik in člani Ingrid Kovač Brus, Matija Šturm, Miran Zupanič, Simon Tanšek, Mateja Valentinčič, Ženja Leiler Kos

 

- strokovna komisija za likovne in novomedijske umetnosti: predsednica mag. Breda Škrjanec in člani Jurij Krpan, Milan Pajk, dr. Andreja Hribernik, Boštjan Drinovec,  Pavel Učakar, Andrej Pavlič

 

- strokovna komisija za oblikovanje in arhitekturo: predsednik Aleš Vodopivec in člani mag. Maja Gspan, Mihael Dešman, Domen Fras, Marjan  Kocjan, Rok Kuhar, mag. Tomaž Krušec

 

 

Vabilo Upravnega odbora Prešernovega sklada k predlaganju kandidatov za Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada za leto 2019

 

 

 

Naslov:

Prešernov sklad

Ministrstvo za kulturo

Maistrova ulica 10

1000 Ljubljana

 

 

 

Dokumenti, ki urejajo področje

 

 

Zborniki Prešernovega sklada 2005-2018

 


Poročilo o delu Upravnega odbora 2017-2018


Poročilo o delu Upravnega odbora 2016-2017

 

Zaključno poročilo o delu Upravnega odbora v mandatu 2012-2016

 

Poročilo o delu Upravnega odbora za leto 2014

 

Poročilo o delu Upravnega odbora za leto 2013

 

Poročilo o delu Upravnega odbora za leto 2012

 

 

Zaključno poročilo o delu Upravnega odbora v mandatu 2008-2012 (s poročilom za 2011)

 

Poročilo o delu Upravnega odbora za leto 2010 

 

Poročilo o delu Upravnega odbora za leto 2009

 

Poročilo o delu Upravnega odbora za leto 2008