Skoči na vsebino

POSTOPEK ZA DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

Državni zbor Republike Slovenije je februarja 2003 sprejel Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ) in tako zakonsko uredil ustavno pravico vsakogar do informacij javnega značaja iz 39. člena Ustave Republike Slovenije. Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ določa 3 kriterije, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja, in sicer mora organ z njo razpolagati, iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, in nahajati se mora v neki materializirani obliki. Informacija javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je definirana v 4.a členu ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani.

 

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo zavezanci v postopku za posredovanje informacij javnega značaja, ki so: državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb in poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Za vsa vprašanja postopka za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi formalne zahteve, ki niso izrecno urejena z ZDIJZ, se subsidiarno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZUP).

 

Prosilec lahko zahteva dostop do informacij javnega značaja z ustno (neformalno) ali s pisno (formalno) zahtevo, ZDIJZ pa mu ne zagotavlja pravnega varstva, če zahtevo vloži ustno. Neformalna zahteva se ne šteje za vlogo v upravnem postopku v smislu ZUP. Zahtevo lahko prosilec vloži tudi v elektronski obliki (tudi) brez varnega elektronskega podpisa in se bo taka vloga vseeno štela za formalno vlogo (v takem primeru mora biti v zahtevi med drugim navedeno ime, priimek in naslov prosilca).

Če se prosilec odloči vložiti formalno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, jo naslovi na tisti organ, za katerega meni, da razpolaga s to informacijo. 17. člen ZDIJZ določa, da mora vsebina formalne zahteve obvezno vsebovati: 

  • navedbo organa, ki se mu zahteva pošilja;
  • osebno ime prosilca oziroma firmo ali ime pravne osebe;
  • navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca;
  • naslov prosilca oziroma naslov zastopnika ali pooblaščenca.

Prosilec mora v formalni zahtevi opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, ter določiti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, fotokopija, prepis, elektronski zapis). V zahtevi prosilec ni dolžan pravno utemeljiti zahteve, kar pomeni, da ni zavezan izkazovati pravnega ali kakršnega koli drugega interesa, niti ni dolžan navesti namena uporabe informacije, ki jo želi pridobiti.

Ko prosilec vloži nepopolno zahtevo, ga mora organ pozvati, da jo v roku, ki ga organ določi, dopolni. Če prosilec tega ne stori, organ zahtevo zavrže. Pri dopolnitvi zahteve zakon zagotavlja prosilcu ustrezno strokovno pomoč s strani uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja.

 

Če organ formalni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ugodi, o tem ne izdaja posebne upravne odločbe, ampak napravi le uradni zaznamek. Če pa formalno zahtevo deloma ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo, katere sestavni del je tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu.

 

Organ mora odločiti o formalni zahtevi prosilca nemudoma, najpozneje pa v 20 delovnih dneh od dneva prejema popolne zahteve, v izjemnih okoliščinah pa se z zakonom določen rok lahko podaljša za največ 30 delovnih dni. ZDIJZ vzpostavlja domnevo, da se formalna zahteva prosilca šteje za zavrnjeno, če organ prosilcu ne omogoči dostopa do informacije in, če tudi ne izda in ne vroči prosilcu odločbe o zavrnitvi v predvidenem roku (t.i. molk organa).

 

Če organ formalni zahtevi prosilca ugodi, mu mora nemudoma omogočiti dostop do zahtevane informacije. Če je zahtevana informacija zavarovana skladno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah, je mogoče izvesti dostop do informacije javnega značaja le tako, da se le-ta da prosilcu na vpogled.

 

Če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. O tem mora organ odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni.

 

Zoper odločbo, s katero je organ formalno zahtevo zavrnil, zoper sklep, s katerim je organ formalno zahtevo zavrgel, ter v drugih primerih, ki jih določa ZDIJZ, ima prosilec po ZDIJZ pravico do pritožbe. V pritožbenem postopku odloča Informacijski pooblaščenec.

 

Neobvezni obrazec zahteve za dostop do informacij javnega značaja Ministrstva za kulturo