Skoči na vsebino

NOVICA

7. 12. 2017

Odgovori na vprašanja zainteresirane javnosti – nadzor spletnega predstavljanja po 23. členu Zakona o javni rabi slovenščine

Inšpektorata RS za kulturo in medije zaradi povečanega zanimanja javnosti glede izvajanja rednega nadzora nad izvrševanjem 23. člena Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) glede spletnega predstavljanja podaja naslednje odgovore:

Vprašanje:


Spoštovani,

sem samostojni podjetnik, ki se ukvarja z dejavnostjo računalniškega programiranja. Večinoma sodelujem s tujimi podjetji. Udeležujem se tudi mednarodnih konferenc s področja razvoja programske opreme, znanje pa delim tudi s slovenskimi kolegi na prireditvah, ki jih organizirajo večinoma prostovoljci.

Kakšen točno je obseg mojih objav na spletu, ki jih zadeva 23. člen Zakona o javni rabi slovenščine?
 - Spletna stran s kontaktnimi podatki in seznamom dejavnosti, ki jih opravljam
 - Blog namenjen strokovnemu udejstvovanju v mednarodni skupnosti
 - Javni Twitter profil z objavami na temo družbe in tudi programiranja s sledilci iz različnih držav
 - LinkedIn profil, kjer je že sama platforma na voljo le v Angleščini.

Odgovor:


Za neuradno tolmačenje določb Zakona o javni rabi slovenščine je sicer pristojno Ministrstvo za kulturo, Inšpektorat RS za kulturo in medije pa odgovarja na vprašanja v zvezi z delovanjem inšpekcije kot je zadevno opravljanje rednega nadzora skladnosti spletnega predstavljanja.
V predstavljenem primeru smo mnenja, da se zadosti namenu določbe drugega odstavka 23. člena ZJRS glede spletnega predstavljanja fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo tako, da je vsaj ena oblika predstavljanja na spletu, ki ga v celoti upravlja in kontrolira zavezanec (kjer je po možnosti v spletnem naslovu že ime zavezanca oz. dejavnosti) izvedena v slovenščini in
dodatno v tujih jezikih. To pomeni, da zadošča če se v slovenščini postavi spletno stran, s katero se predstavlja dejavnost v vsaj okvirno enaki meri kot se predstavlja dejavnost v drugih oblikah spletne prisotnosti.
Nesorazmerno manjša predstavitev dejavnosti v slovenščini nasproti obširni predstavitvi dejavnosti v tujih jezikih lahko pomeni neustrezno izvrševanje določbe Zakona o javni rabi slovenščine glede spletnega predstavljanja , vendar se to vprašanje presoja izključno od primera do primera in vnaprejšnjega dokončnega odgovora ni mogoče podati.
Pri družbenih omrežjih, kamor spadata tudi Twitter in LinkedIn, smo mnenja da zaradi sedaj veljavnih pogojev uporabe družbenega omrežja, ki ne omogočajo uporabniku popolne kontrole nad objavljanjem, zadevne objave zaenkrat niso predmet inšpekcijskega postopka nadzora spoštovanja drugega odstavka 23. člena ZJRS

 


Vprašanje:


Ali je sprejemljivo za zakon in inšpektorat v kolikor podjetje, ki posluje zgolj  s tujino objavi primarno spletno stran v tujem jeziku in na ločeni domeni/podstrani objavi spletno vizitko v slovenskem jeziku?

Odgovor:


Gl. tudi zgornji odgovor: namen določbe drugega odstavka 23. člena ZJRS glede spletnega predstavljanja slovenske pravne osebe je dosežen, če je predstavitev v slovenščini približno enakovredna predstavitvi v tujem jeziku, ne glede na ločenost domen/podstrani, vendar dokončnega odgovora ni mogoče podati, ker se to vprašanje presoja od primera do primera inšpekcijskega nadzora.


Vprašanje:

  1. Zanima me, koliko nadzorov je bilo opravljenih v lanskem in letošnjem letu ter kakšne so ugotovitve?
  2. Kolikšne so predpisane globe in koliko ste jih izrekli?
  3. Se morajo osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti, v slovenščini predstavljati tudi na družabnih omrežjih?


Odgovor:

  1. Inšpektorat RS za kulturo in medije je v letu 2016 v okviru načrtovanega, rednega nadzora opravil 25 pregledov spletnih strani zavezancev za spoštovanje drugega odstavka 23. člena ZJRS. Pri tem je bilo pri 19 ugotovljeno, da je spletno predstavljanje izvedeno skladno s predpisi, v 6 primerih pa je bilo spletno predstavljanje izvedeno v tujem jeziku, zato se je uvedel postopek inšpekcijskega nadzora zoper 6 zavezancev. V inšpekcijskem postopku je bilo vsem izrečeno ustno opozorilo na zapisnik. Razen enega zavezanca so vsi izvršili obveznost skladno z opozorilom, zato se je postopek ustavil, v enem primeru pa je bila izdana odločba o odpravi nepravilnosti, ki jo je zavezanec spoštoval in nepravilnosti odpravil.
  2. V letu 2017 je bilo pregledanih 16 spletnih strani, pri čemer je bilo pri 12 ugotovljeno, da je spletno predstavljanje izvedeno skladno s predpisi ali vsaj deloma, pri 4 pa se je uvedel postopek inšpekcijskega nadzora zaradi spletnega predstavljanja v tujem jeziku in suma kršitve drugega odstavka 23. člena ZJRS.
  3. IRSKM je v postopku o prekršku zaradi neustreznega spletnega predstavljanja izrekel eno globo pravni in odgovorni osebi in sicer v letu 2017, sicer pa le opozorila skladno z Zakonom o prekrških (ZP-1). Globa je določena v razponu od 3.000 do 40.000 evrov za pravno osebo, s.p. ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in od 1.200 do 4.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali s.p.
  4. Predstavitev dejavnosti na družbenih omrežjih zaenkrat ni predmet nadzora, saj te prisotnosti na spletu uporabnik ne upravlja oz. kontrolira samostojno. Iz prakse nadzora je moč tudi zaključiti, da za dosego ciljev pravnim osebam in fizičnim osebam z registrirano dejavnostjo, ki se spletno predstavljajo, le prisotnost na družbenih omrežjih ne zadošča in investirajo v samostojno spletno stran.