Skoči na vsebino

NOVICA

30. 10. 2017

Državna počastitev Dneva reformacije ob 500. obletnici začetka reformacijskega gibanja

V ponedeljek, 30. oktobra 2017, bo ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma državna počastitev dneva reformacije ob 500. obletnici začetka reformacijskega gibanja. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez.


Predsednikovemu govoru in himni v izvedbi Okteta MI bo sledil umetniški del državne slovesnosti, ki ga s sodelavci in sodelavkami pripravljajo scenarist in režiser Tomaž Letnar, scenograf Andrej Stražišar, skladatelj Marjan Peternel in oblikovalec videa Den Baruca.


Reformacija za Slovence – s prvo knjigo v slovenskem jeziku – pomeni predvsem civilizacijski preskok in začetek narodove samobitnosti. Kot razmišlja režiser Tomaž Letnar, je v luči globalizacije, tihega odmiranja nacionalnih držav in prevlade globalne korporativne identitete ter sodobnih genetskih odkritij, vse bolj jasno, da je le še kulturna identiteta temelj narodove samobitnosti. Še več, le kultura, z vsem ustvarjenim, je edini verodostojni varuh narodovega spomina, ki je več kot zgodovina. Po njegovem mnenju uradno zgodovinopisje kljub akademski poštenosti in želji po objektivnosti ne more tako celovito povzeti narodove zgodovine kot sprotno in nenehno umetniško ustvarjanje v aktualnem času in prostoru, prav tisti hip, od prve natisnjene knjige pa do danes. Zato lahko naše ustvarjalce skozi stoletja suvereno označimo za varuhe narodovega spomina. Vloga literature v slovenskem jeziku je pri tem odločujoča. Narod brez spomina nima lastne samobitnosti. Tega pa kultura ne bo zmogla brez poguma in notranje svobode ustvarjalcev. In prav Trubarjev ter še prej Lutrov pogum dokazujeta, da je temu res tako. Petindevetdeset tez na vratih grajske cerkve v Wittenbergu sporoča, da sta etika in morala nad katerokoli duhovno, družbeno ali institucionalno prisilo in da je svoboda duha temelj ustvarjanja. Če prisluhnemo izvornemu pomenu besede, reformirati pomeni preoblikovati obstoječe stanje. Z reformacijo kot permanentnim družbenim konceptom bi se izognili mnogim krvavim in bolečim epoham naše zgodovine in zmotam prihodnosti. Zato dan reformacije ni zgolj verski praznik evangeličanske skupnosti, temveč za vse Slovence praznik narodovega razvoja, svobode duha, kulture in ustvarjalnosti na vseh področjih bivanja. Praznik narodove samobitnosti, katerega temelja sta jezik in kultura. Prav zato je režiser simbolno nasproti petindevetdesetim tezam Martina Lutra postavil petindevetdeset tez slovenske literature, pa tudi znanosti in kulture nasploh. Od prvih zapisanih besed Primoža Trubarja do povedi, ki so zapisane v knjigah z letnico 2017 in izpisujejo pisano mavrico občutij in spoznanj v nizu slovenske zgodovine. Njegov izbor je seveda povsem oseben. Toda ravno to je njegovo sporočilo in napotilo k temu, da bodo gledalci in poslušalci sami svobodno izbrali svoje, njim ljube teze, ki skozi spomine na vse prebrano v slovenskem jeziku ustvarjajo le njim lastno bit in z vsemi skupaj, ki si rečemo Slovenci, vseobsegajočo in nikogar izključujočo narodovo bit, kot Tomaž Letnar zaključuje svoje razmišljanje.


Osnova predstave je torej petindevetdeset tez slovenske kulture, ki so umeščene kot smiseln dialog med štirimi mladimi igralkami in tremi igralci, tako da iz citatov slovenske literature ustvarjajo novo povedno besedilo. Igralcem Mii Skrbinac, Leni Hribar, Mirandi Trnjanin, Klari Kastelec, Tinesu Špiku, Jerneju Čamplju in Roku Kravanji se pridružujejo kratki filmi direktorja fotografije Rada Likona. V njih izjemna in karizmatična dramska igralka Milena Zupančič na simbolnih lokacijah slovenstva pojasnjuje koncept in odrsko dogajanje. Drugo ločilo je glasbeno, nastop svetovno priznanega zbora Carmina Slovenica pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec. Prav slovenska zborovska kultura je vodilna v svetu in najbolj priznana in prepoznavna. Pomemben glasbeno scenski element so tudi viseči zvonovi in druga tolkala visoko v zraku nad odrom s tolkalko Petro Vidmar. Glasba – vsa glasba za tolkala je avtorska in ustvarjena prav za namen proslave – vzpostavlja vzdušje v skladu besedilom. Pomemben je tudi scenografski koncept, ki sledi osnovni ideji forme in reforme, formacije in reformacije ter jo igralci ves čas predstave reformirajo.


Neposredni prenos proslave bo na I. programu Televizije Slovenija, I. programu Radia Slovenija in na spletnem portalu RTV Slovenija.