Skoči na vsebino

NOVICA

10. 10. 2017

Pojasnilo Ministrstva za kulturo v zvezi z zavržbo vloge za pridobitev 100-odstotnega lastninskega deleža v premoženju gospodarske družbe Produkcija Plus, storitveno podjetje, d. o. o., Ljubljana

Z Ministrstva za kulturo se odzivamo na poročanje nekaterih medijev v zvezi z odločitvijo ministrstva glede vloge za lastninski delež v gospodarski družbi Produkcija Plus, storitveno podjetje, d. o. o., Ljubljana (Pro Plus , d. o. o.) in podajamo naslednje pojasnilo:

Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju: ministrstvo) je 25. 7. 2017 prejelo vlogo pravne osebe Slovenia Broadband  S. ŕ r. l. 61, rue de Rollingergraund, L-2240 Luksemburg (v nadaljevanju: vlagatelj), ki je del skupine United Group B. V., za pridobitev 100-odstotnega lastninskega deleža v premoženju gospodarske družbe Produkcija Plus, storitveno podjetje, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: Pro Plus). Zadevno vlogo je ministrstvo 29. 8. 2017 s sklepom zavrglo zaradi nerelevantnosti samega postopka oz. neobstoja pravnega interesa vlagatelja. Prvi odstavek 58. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju: ZMed) se namreč nanaša neposredno le na izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa ali izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika: "Vsakdo, ki želi pridobiti več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa ali izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika, mora za veljavno sklenitev pravnega posla ali veljavno sprejetje sklepa skupščine ali drugega pristojnega organa družbe dobiti predhodno soglasje pristojnega ministrstva (Ministrstva za kulturo Republike Slovenije)".

Da Pro Plus ni izdajatelj radijskega oziroma televizijskega programa ali splošnoinformativnega tiskanega dnevnika, potrjujejo podatki iz razvida medijev. To dejstvo je bilo navedeno tudi v vlogi, saj je vlagatelj navedel, da Pro Plus nima lastnosti registriranega producenta oziroma dobavitelja televizijskih programov in da z obravnavano transakcijo ne pridobiva lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja televizijskega programa, kot to določa 58. člen ZMed. Glede na to, da Pro Plus ni izdajatelj medija, ga prvi odstavek 58. člena ZMed ne zadeva in posledično vlagatelj v postopku tudi ne uveljavlja nobene svoje pravice ali pravne koristi po prvem odstavku 58. člena ZMed. Zato je ministrstvo vlogo zavrglo na podlagi  2. točke  prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP).  

Ministrstvo ima po prvem odstavku 58. člena ZMed pristojnost odločanja le o soglasju za pridobitev več kot 20-odstotnega deleža v premoženju izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa ali izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika, nima pa pravne podlage, da bi v okviru tega postopka razširilo odločanje o soglasju tudi na povezane osebe, kot jih določa 57. člen ZMed. ZMed namreč ne določa, da je zadevno soglasje potrebno tudi v primeru, ko namerava neka pravna ali fizična oseba, ki sama ni izdajatelj medija, pridobiti delež v premoženje pravne ali fizične osebe, ki je po določbah 57. člena ZMed povezana z izdajateljem radijskega oziroma televizijskega programa ali izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika. ZMed prav tako ne omogoča, da bi lahko ministrstvo predmetni postopek začelo po uradni dolžnosti, ampak se postopek začne na podlagi vloge stranke. Ministrstvo pa je po določbah ZUP v upravnem postopku vezano na zahtevek stranke in lahko odloča le v mejah postavljenega zahtevka. V predmetni zadevi pa je vlagatelj podal zahtevek, da se mu izda soglasje za pridobitev več kot 20-odstotnega deleža le v premoženju Pro Plus.

Ministrstvo pa vloge za pridobitev več kot 20-odstotnega deleža v premoženju izdajatelja televizijskih programov POP TV in KANAL A, ni prejelo, zato o tej zadevi ni moglo odločati. V primeru, da vloga za izdajo soglasja ni vložena, pa bi po določbah prvega odstavka 58. člena ZMed morala biti, pa pride v poštev drugi odstavek 58. člena ZMed, ki pravi, da so vsi pravni posli ali sklepi skupščine ali drugega pristojnega organa družbe, ki se sklenejo v nasprotju s prvim odstavkom 58. člena ZMed, nični. To pomeni, da je zaščiti pluralnosti in raznovrstnosti medijev v okviru postopka po 58. členu ZMed zato zadoščeno tudi v primeru, če ministrstvo ne prejme vloge po 58. členu ZMed oz. če ne odloči o zadevnem soglasju.

V zvezi z zaščito pluralnosti in raznovrstnosti medijev po ZMed želimo opozoriti še na 62. člen ZMed, ki pristojnost o teh vprašanjih prenaša tudi na Agencijo za varstvo konkurence (v nadaljevanju: AVK). Omenjeni člen namreč pravi:
"Za izdajatelje medijev in operaterje veljajo predpisi o varstvu konkurence. V postopkih organa, pristojnega za varstvo konkurence, ki se nanašajo na koncentracije izdajateljev medijev in operaterjev, kot udeleženec v postopku sodeluje pristojno ministrstvo, pri tistih, ki se nanašajo na izdajatelje radijskih in televizijskih programov, pa tudi agencija."

Ker je bila zadevna koncentracija že priglašena na AVK, smo se z AVK tudi že dogovorili o sodelovanju v predmetnem postopku priglasitve koncentracije.