Skoči na vsebino

NOVICA

21. 4. 2017

Državna sekretarka na odprtju Jantarnega leta v Novem mestu

Državna sekretarka Damjana Pečnik je v nagovoru poudarila ambicioznost muzeja in inovativnost zamisli celotnega projekta. Foto: Robert Kokol

Odprtje Jantarnega leta je pritegnilo številne obiskovalce. Foto: Robert Kokol

Utrinek z razstave Jantar - dragulji Baltika v Novem mestu. Avtor razstave in fotografij: Borut Križ.

Državna sekretarka Damjana Pečnik se je sinoči udeležila otvoritve Jantarnega leta v Novem mestu. Slovesnost je potekala na muzejskih vrtovih Dolenjskega muzeja.

 

Največja in najpomembnejša nahajališča jantarja – okamnele smole iglavcev – ležijo na območju Baltika, kjer ga nabirajo in pridobivajo že več tisočletij. Poleg okrasne funkcije je jantar v zavesti ljudi od prazgodovine pa vse do danes prisoten še s svojimi magičnimi, varovalnimi in zdravilnimi lastnostmi. A del jantarne poti, ki je obale Baltika povezovala s Sredozemskim morjem, je v prazgodovini potekal tudi preko Dolenjske, zato se je v Novem mestu, tedanjem evropskem središču s knežjim sedežem, ohranila množica jantarnih izdelkov. Steklarstvo in železarstvo sta bili tisti gospodarski dejavnosti, ki sta omogočali razcvet dolenjskega prostora v 1. tisočletju pr. n. št. Ogrlice iz raznobarvnih bogato okrašenih, na Dolenjskem izdelanih steklenih jagod, dopolnjenih z oranžnordečimi okrašenimi jantarnimi jagodami, ki so jih našli na novomeških grobiščih, so bile spodbuda za obsežnejšo predstavitev te bogate kulturne dediščine domači in tuji javnosti.

 

 

Ob uradni otvoritvi Jantarnega leta, ki jo je slavnostno odprl predsednik RS Borut Pahor, so odprle vrata tudi tri razstave na temo jantarja: pregledna razstava »arheoloških« jantarnih izdelkov, ki jih poleg Dolenjskega muzeja hranijo še druge slovenske ustanove z naslovom JANTAR – dragulji Baltika v Novem mestu, razstava o jantarni sobi v Katarinini palači v bližini Sankt Peterburga ter razstava sodobno oblikovanega jantarja iz Gdanska z naslovom Jantar in oblika. Vse tri razstave bodo na ogled v prostorih Dolenjskega muzeja do 30. septembra 2017. Več o razstavah na spletni strani Dolenjskega muzeja.

 

Poleg tega v tem času v Novem mestu potekata tudi dve mednarodni konferenci. Tako od 20. do 22. aprila v okviru združenja C.I.V.I.A. (Mednarodni raziskovalni center antičnih cest in načinov komunikacije med ljudmi) letos izjemoma poteka v Novem mestu 4. Mednarodna konferenca o starodovnih poteh - jantarnih poteh. Danes pa bo tam še 2. mednarodna konferenca mest ob jantarni poti z naslovom Turizem na stičišču arheologije in industrije in je namenjena povezovanju mest, ki ležijo med Baltikom in Jadranom in skozi katera je od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka potekal transport jantarja. Namen srečanja je v gospodarskem in turističnem povezovanju mest severne in južne Evrope, s poudarkom na povezavi kulturnega in industrijskega turizma. Sodelujejo predstavniki mest iz tujine in Slovenije s predstavitvijo primerov dobrih praks povezovanja področij.

 

Državna sekretarka je v nagovoru poudarila ambicioznost muzeja in inovativnost zamisli celotnega projekta, ki združuje različna področja in povezuje ljudi v domačem in mednarodnem prostoru, kar je ob bližajočem se Letu kulturne dediščine 2018 še posebej spodbudno.

Navzoče so nagovorili tudi nj. eksc. Pawel Czerwinski, veleposlanik Republike Poljske, Yury Metelev, direktor Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani, Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto in Jasna Dokl Osolnik, direktorica Dolenjskega muzeja. Jantarni ogenj je prižgal predsednik Republike Slovenije, g. Borut Pahor.