Skoči na vsebino

NOVICA

13. 3. 2017

Ministrstvo za kulturo daje v javno razpravo osnutek nacionalne strategije za oblikovanje

Leta 2013 je Evropska komisija objavila Akcijski načrt za inovacije, v katerem oblikovanje vedno bolj priznava kot ključno disciplino in dejavnost za prinašanje idej na trg in njihovo preobrazbo v uporabnikom prijazne in privlačne izdelke. Med letoma 2012 in 2015 je bilo na strateški ravni EU v projekte za spodbujanje oblikovanja vloženih več kot 26 milijonov evrov. Slovenija se je na področju integracije oblikovanja v gospodarstvo znašla pod povprečjem. Tako je raziskava Innobarometer 2016, ki meri inovacijske dejavnosti v malih in srednje velikih podjetjih v Evropski uniji, ugotovila, da je le petim odstotkom slovenskih podjetij (na vzorcu 501 podjetij) oblikovanje po njihovem mnenju bistvenega pomena za njihovo poslovno strategijo (v Avstriji in na Danskem je takih kar 21 odstotkov), medtem ko kar 43 odstotkov slovenskih podjetij oblikovanja sploh ne uporablja (povprečje v 27 državah članicah EU je 37 odstotkov).

Do neke mere to v drugih državah urejajo nacionalne strategije oblikovanja in posledični ukrepi na področju podpore oblikovanju, izobraževanja s področja oblikovanja in promocije oblikovanja. V Sloveniji pa je doslej ta učinkoviti most med podjetji, državo in oblikovalci umanjkal. To je prepoznalo tudi Ministrstvo za kulturo v Nacionalnem programu za kulturo 2014 - 2017, kjer je kot prvi ukrep na področju oblikovanja (v sodelovanju s pristojnimi resorji) zadalo pripravo strategije oblikovanja, ki ga bo povezovala z gospodarstvom in vzpostavila učinkovitejše pogoje dela in vključevanje vseh segmentov (izobraževanje, zaposlovanje, poslovni moduli) v panogi. Minister za kulturo je na predstavitvi pojasnil, da je poleg tega, da to narekuje NPK 2014 – 2017, področje izjemno pomembno za nadaljnji razvoj Slovenije na vseh področjih. Izrazil je željo, da bi bila prva verzija oblikovalske politike, ki bo vsebovala pripombe prejete v javni razpravi, čim hitreje medresorsko usklajena in po sprejetju s strani Vlade RS v kar najkrajšem času prelita v zakonodajo.   

Komisija, katere člani prihajajo iz različnih okolij in praks, povezanih z oblikovanjem (predsednik komisije Boštjan Botas Kenda in člani Saša Kerkoš, Miha Klinar, Judita Krivec Dragan, Natalija Medica, Marco Steinberg, Karl Stocker, Maja Šuštaršič in Vasja Urh), je v obdobju med 21. septembrom in 15. decembrom 2016 pripravila osnutek z vsebinskimi izhodišči za pripravo nacionalne strategije za oblikovanje.

Ministrstvo za kulturo želi z dokumentom odpreti možnosti in ustvariti pogoje za vzpostavitev sodobnega podpornega okolja za razvoj in integracijo oblikovanja pri treh ključnih ciljih, ki jih v okviru strategije predlaga komisija: to so prenova storitev javne uprave, povečanje konkurenčnosti gospodarstva in izobraževanje za potrebe prehoda družbe v kreativni gospodarski model z namenom zagotavljanja nacionalne konkurenčnosti, trajnostnega razvoja in rasti življenjskega standarda. Komisija je v predlogu osnutka nacionalne oblikovalske politike zavestno predlagala le tri navedena področja, vendar obravnavo teh razume v najširšem smislu in v primerjavi z mednarodnimi dobrimi praksami oblikovalskih politik, ki so se potrdile v merljivih rezultatih  z izboljšanjem uporabniške izkušnje, prihranki pri stroških, povečevanjem izvoza, dvigom dodane vrednosti na zaposlenega, rastjo visokokvalificiranih delovnih mest itd.

Strategija primarno naslavlja javne uslužbence in odločevalce, da bodo lahko na svojih področjih generirali spremembe. Njen namen je sprožiti konkretne akcije, iz katerih se bodo lahko samostojno oz. večplastno razvijali novi projekti. Poudarek je na spodbujanju medsektorskega povezovanja na ravni upravljanja države (skupno delovanje in iskanje sinergij) ter na spodbujanju medsektorskega sodelovanja in vzajemnosti, ob krepitvi vertikalnega in horizontalnega pristopa pri izvajanju prihodnjih projektov. Ker se oblikovanje izjemno hitro odziva na družbene spremembe in jih pogosto tudi soustvarja, je pomembno, da je osnutek strategije sposoben prilagajanja in nadgrajevanja.

Z današnjim dnem komisija osnutek strategije daje v razpravo javnosti. Dokument je objavljen na spletni strani ministrstva za kulturo. Zainteresirani lahko svoja mnenja in pripombe sporočijo na elektronski naslov gp.mk@gov.si.

Javna razprava bo odprta do vključno 15. aprila 2017.