Skoči na vsebino

NOVICA

Nacionalni svet za knjižnično dejavnost na ministrstvu predstavil nova strokovna priporočila in standarde za slovenske splošne knjižnice do leta 2028 ter ugotovitve raziskave o doseganju Standardov za splošne knjižnice 2005–2017

Nacionalni svet za knjižnično dejavnost (NSKD) je kot posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije spomladi sprejel Strokovna priporočila in standarde za splošne knjižnice 2018–2028. Člani sveta so jih danes podrobneje predstavili na Ministrstvu za kulturo, skupaj z izsledki raziskave o doseganju Standardov za splošne knjižnice za obdobje 2005-2017. Sodelovali so: Marjan Gujtman, strokovni sodelavec na Ministrstvu za kulturo za področje knjižničarstva, mag. Miro Pušnik, predsednik NSKD, dr. Melita Ambrožič, bivša predsednica NSKD in dr. Gorazd Vodeb, vodja Delovne skupine za strokovna priporočila za splošne knjižnice pri NSKD. 

 

Nova Strokovna priporočila uveljavljajo razvojno vizijo proaktivne knjižnice kot dejavnika razvoja lokalne skupnosti. Določajo okvir upravljanja splošne knjižnice, v katerem izpostavljajo strateško načrtovanje, knjižnične politike za posamezna področja delovanja, organiziranje, vodenje in vrednotenje delovanja. Uvajajo knjižnične vloge, ki določajo področja, kjer lahko splošna knjižnica pripomore k uresničevanju posameznikovih in družbenih ciljev, v skladu s potrebami lokalne skupnosti. Knjižnične vloge so naslednje:
- razvoj predbralne pismenosti,
- bralna kultura in bralna pismenost otrok,
- bralna kultura in bralna pismenost mladostnikov,
- bralna kultura in bralna pismenost odraslih,
- pridobivanje znanja,
- informacijsko in računalniško opismenjevanje,
- vključevanje v družbo,
- domoznanska dejavnost,
- informacijsko središče lokalne skupnosti,
- seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi,
- spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti.

 

V sklopu priprave novih strokovnih priporočil je bila pripravljena tudi raziskava o doseganju Standardov za splošne knjižnice za obdobje 2005-2017. V njej je bilo ugotovljeno, da so splošne knjižnice v splošnem dosegle napredek, ki se kaže v boljši pokritosti prebivalcev, večjih zbirkah, večjem številu zaposlenih delavcev itn. Izpostavljene pa so razlike v razvitosti splošnih knjižnic in s tem tudi velike razlike v kakovosti knjižnične dejavnosti za prebivalce Slovenije.