Skoči na vsebino

NOVICA

Poslovil se je dr. Andrej Capuder, prvi minister za kulturo v samostojni Sloveniji

Prof. dr. Andrej Capuder, rojen 23. novembra 1942 v Ljubljani, je bil intelektualec izjemne širine s koreninami v virih evropskega humanizma od italijanske renesanse do Kierkegaarda in Bergsona. Večino poklicne poti je bil visoko cenjen profesor francoske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, profesuro ter dva izleta v politiko oziroma diplomacijo (poleg članstva v prvi vladi Republike Slovenije je bil tudi veleposlanik v Franciji in Italiji) pa je nadgradil še z impozantnim pisateljskim ter prevajalskim opusom.

 

Andrej Capuder je bil ustvarjalec, ki je umetniško občutljivost vedno tesno povezoval s svojo izjemno erudicijo in svetovljanstvom. Pogosto slišimo, da koga bolj cenijo v tujini kot doma, žal je to v precejšnji meri veljalo tudi zanj: prejel je francoski red legije časti in italijanski viteški križec, v domovini pa že leta 1972 dobil Sovretovo nagrado za prevod Dantejeve Božanske komedije, nato pa šele 2014 Rožančevo za zbirko esejev Povest o knjigah.


Večina Capudrovega izvirnega leposlovja je proza, več zbirk zgodb in esejev ter pet romanov – med njimi trije prepleteni v slogu romana-reke (Rapsodija 20, 1982; Iskanje drugega, 1991; Reka pozabe, 2007), ki bodo zaradi svojega časovnega razpona gotovo še prepoznani kot vznemirljiv dokument slovenskega 20. stoletja, v zadnjih letih pa je poleg omenjenih nagrajenih esejev občudovanje vzbudila tudi pesniška zbirka Rimski soneti.


Dr. Andrej Capuder je kulturo in svoje delovanje v njej ter zanjo pojmoval v širših okvirjih, kot je to običajno v slovenskem kulturnem dogajanju. Odnos do njegove zapuščine bo odraz odnosa Slovencev do vrhunske izobrazbe, izbrušenega sloga in svobodne misli.

 

Svojcem ob smrti izrekamo naše iskreno sožalje.