Skoči na vsebino

NOVICA

V Berlinu razprava o ambicioznem evropskem akcijskem načrtu za kulturno dediščino

Na vrhu o evropski kulturni dediščini v Berlinu je v petek, 22. junija potekala vseevropska razprava o politikah kulturne dediščine. Organizirali so jo Evropa Nostra – Glas kulturne dediščine v Evropi, Nemški nacionalni komite za kulturno dediščino in Pruska fundacija za kulturno dediščino. Razprava je evropskim odločevalcem in oblikovalcem politik na visoki ravni ter drugim deležnikom na področju kulturne dediščine omogočila, da se vključijo in razpravljajo o tem, kako najbolje uporabiti kulturno dediščino kot strateški vir, ki ima številne koristi za prihodnost Evrope.

 

Razprava je poteka v sekcijah, ki so poudarjale skupne vrednote, nujnost povezovanja lokalnih in evropskih aktivnosti in iniciativ, prispevek dediščine k socialni in ekonomski koheziji ter pomen kulturne dediščine za bodočnosti Evrope.

 

Svoja izhodišča so predstavili evropski komisar za izobraževanje, kulturo in šport Tibor Navracsics, nekateri evropski ministri za kulturo (nemška ministrica Monika Grütters, grška ministrica Lydia Koniordou, francoska ministrica Françoise Nyssen, hrvaška ministrica Nina Obuljen Koržinek in portugalski minister Luís Filipe de Castro Mendes), člani evropskega in nemškega parlamenta, predstavniki Evropske komisije, nacionalni koordinatorji Evropskega leta kulturne dediščine, direktor Centra za svetovno dediščino pri Unesco, predstavniki nekaterih nacionalnih institucij za varstvo kulturne dediščine, nevladnih organizacij (ICCROM, Evropa Nostra), fundacij in drugi. Razpravo je pozdravil nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, svoja sporočila in podporo so poslali francoski predsednik Emmanuel Macron, portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa, romunski predsednik Klaus Iohannis ter predsednik vlade Luksemburga Xavier Bettel.

 

Eden od panelov razprave je bil posvečen sporočilom mlade generacije. Na njem je sporočilo dogodka »Your Europe, Your Say! 2018 Youth Event« predstavila tudi Zala Resnik Poljašević, dijakinja Gimnazije Brežice.

 

Ob koncu razprav je bil predstavljen t.i. "Berlinski poziv«, ki izhaja iz strokovnega znanja, navdušenja in vključenosti velikega števila državljanov in skupnosti, ki skrbijo za kulturno dediščino in predano delajo kot strokovnjaki ali prostovoljci, da bi zagotovili prenos naše dediščine na prihodnje generacije.

 

Berlinski poziv institucije EU poziva, da v celoti priznajo kulturno dediščino kot strateški vir in prednostno nalogo v novi generaciji političnih programov in novem večletnem finančnem okviru EU (2021-2027) kot nujno naložbo v evropski človeški in kulturni kapital.

 

Spodbuja sprejetje ambicioznega evropskega akcijskega načrta za kulturno dediščino, ki ga bodo institucije EU in države članice sprejele kot trajno zapuščino evropskega leta kulturne dediščine 2018.


Poudarja, da bi morale vse države, regije in mesta v Evropi v sodelovanju s civilno družbo razviti podobne celovite agende in akcijske načrte za kulturno dediščino, ki je strateški vir za družbo, gospodarstvo, okolje in kulturo. Akcijske načrte mora spremljati izobraževanje in interpretacija kulturne dediščine in zgodovine v širšem evropskem kontekstu s potrebnimi orodji za razumevanje.

 

Opozarja, da je kulturna dediščina edinstvena in nenadomestljiva. Zato je naša stalna naloga dobro upravljanje dediščine, ki jo ohranjamo za prihodnje generacije. Zagotoviti in uporabiti moramo človeške in finančne vire za kakovostno varstvo, razvoj in prenos snovne, nesnovne in digitalne dediščine ter spodbujati ustvarjalne in inovativne sinergije med dediščino in umetnostjo.

 

Poudarja, da je treba zagotoviti in omogočiti večje investicije (javne in zasebne) v kakovostno revitalizacijo naselij, mest in podeželja. Ta mora temeljiti na dediščini, ustvarjalnosti, inovativnosti, trajnostni rabi in obnovljivih virih. Izhajati mora iz načel »Baukultur« (kot je opredeljen v Deklaraciji iz Davosa) ob sodelovanju državljanov in njihovih skupnosti ter organizacij civilne družbe.

 

Poziva k vzpostavitvi trajnejše evropske strukture za združevanje znanja, usklajevanje zagovorništva in izboljšanje sinergij med javnimi in zasebnimi deležniki ter civilno družbo z namenom, da bi okrepili zagon in široko mobilizacijo kulturne dediščine, ki je bila okrepljena z evropskim letom kulturne dediščine.

 

Berlinski poziv bodo lahko podpisovali državljani, organizacije in institucije, ki skrbijo za skupno evropsko dediščino in vrednote. Ministrstvo za kulturo bo Berlinski poziv prevedlo v slovenski jezik in bo, tako kot organizatorji berlinske razprave o politikah kulturne dediščine, povabilo vse tiste, ki jim ni vseeno za preteklost, sedanjost in prihodnost Evrope, da podpišejo, podpirajo in široko delijo Berlinski poziv.