Skoči na vsebino

NOVICA

Peršak: "Slovenija si želi bolj ambicioznega in poglobljenega sodelovanja na področju kulture na ravni EU"

Minister za kulturo Anton Peršak se je v Bruslju udeležil zasedanja Sveta Evropske unije za izobraževanje, mladino, kulturo in šport.

Osrednja točka zasedanja s področja kulture je bila politična razprava o dolgoročni viziji za prispevek kulture k EU po letu 2020. Predsedstvo je oblikovalo dokument, v katerem opredeljuje politične, gospodarske, socialne in finančne izzive, s katerimi se sooča EU, pri čemer je poskušalo opredeliti povezovalno in vključujočo naravo kulture za njen prihodnji razvoj. Minister Peršak je na srečanju izpostavil, da si Slovenija želi bolj ambicioznega in poglobljenega sodelovanja na področju kulture na ravni EU, zato pozdravlja namero prenovljene Evropske agende za kulturo.

»Ambiciozen sektorski program za področje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki bi tudi po letu 2020 varoval in spodbujal raznolikost kulturnih izrazov, je gotovo nuja. Oblikovan pa bi moral biti tako, da bo omogočil nadaljnji razvoj na področjih umetnosti, kulture in kulturne dediščine ter spodbudil čezmejno sodelovanje na geografsko uravnotežen način; podpreti bi moral tudi digitalni razvoj, izboljšati konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost evropske ustvarjalne in avdiovizualne industrije ter omogočiti razvoj in kroženje filmskih del tudi manjšim državam članicam. Za spodbujanje čezmejnega sodelovanja je ključna mobilnost umetnikov in drugih kulturnih strokovnjakov, zato bi bila dodana vrednost pri podpori mobilnosti – tudi v smislu krepitve vloge kulture v zunanjih odnosih EU – vzpostavitev posebnega okna v okviru sheme za mobilnost v sedanjem in prihodnjem programu Ustvarjalna Evropa za države Z Balkana, torej za države kandidatke in potencialne kandidatke z jasno evropsko perspektivo,« je v svojem nagovoru poudaril minister.

 

Prepoznal pa je tudi priložnosti za okrepitev sodelovanja z Unescom in Svetom Evrope. Opozoril je tudi na to, da bi morali področje kulture bolj sistemsko integrirati v politike prihodnjega večletnega finančnega okvira, da bi tako dosegli tudi lažjo orientacijo za akterje kulturnega sektorja v zvezi s priložnostmi v okviru različnih EU instrumentov. »Če želimo spodbujati pripadnost državljanov Evropski uniji, moramo poudariti, da bo ta pripadnost tem višja čim bolj bodo njeni državljani verjeli, da lahko svojo kulturo predstavljajo in uveljavljajo v okviru Evropske unije«, je zaključil Peršak.

 

Ministri so na zasedanju sprejeli tudi sklepe Sveta o potrebi umestitve kulturne dediščine v ospredje politik EU, ki med drugim države članice in Evropsko Komisijo pozivajo, da izkoristijo letošnje evropsko leto kulturne dediščine za oblikovanje skupne in celovite strateške vizije za kulturno dediščino.

 

Sodelujoči ministri so se seznanili tudi s prizadevanji nemške delegacije o Direktivi o spremembi direktive (2006/112/ES) glede stopenj davka na dodano vrednost z vidika kulturne politike. Minister Peršak je v povezavi s pobudo nemške delegacije opozoril, da bodo ministri za finance v petek na Svetu ECOFIN skušali doseči splošni pristop v zvezi s predlogom direktive glede stopenj DDV, ki se uporablja za knjige, časopise in periodične publikacije. »Cilj predloga, ki ga je Komisija predstavila že leta 2016, je omogočiti vsem državam članicam, da tudi za e-publikacije lahko uporabljajo nižje stopnje DDV, ki se po trenutni ureditvi lahko uporabljajo le za fizične publikacije. Slovenija predlog podpira in iskreno upamo, da bo splošni pristop tokrat mogoče doseči,« je še dejal minister.

 

Litovska in luksemburška delegacija sta na zasedanju predstavili mesti Kaunas in Esch, ki sta bili izbrani za Evropski prestolnici kulture za leto 2022. Avstrijska delegacija pa je predstavila prioritete svojega programa predsedovanja na področju kulture in avdiovizualnih zadev.