Skoči na vsebino

NOVICA

Igor Teršar v Benetkah odprl Slovenski paviljon na 16. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia

16. arhitekturni bienale v Benetkah za obiskovalce odpira svoja vrata šele v soboto, 26. maja, vendar je Slovenski paviljon odprt že od danes, 24. maja. Odprl ga je mag. Igor Teršar, generalni direktor Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo.

Slovenija se bo na 16. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia v Slovenskem paviljonu predstavila s projektom Živeti z vodo, ki ga je pripravil Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Komisar, kustos in direktor MAO, Matevž Čelik, je imenoval skupino mednarodno priznanih arhitektov, krajinskih arhitektov, raziskovalcev in pedagogov, ki so se odzvali na vabilo za sodelovanje pri pripravi skupne predstavitve v Slovenskem paviljonu. Multidisciplinarni proces njihovega dela je predstavljen z dvema instalacijama. Prva instalacija je nastala s sodelovanjem celotne ekipe, oblikovali in zasnovali so jo arhitektka in oblikovalka razstav Bika Rebek, arhitekt in urednik Miloš Kosec ter arhitektka, krajinska arhitektka in specialistka za upravljanje z vodami Marta Vahtar. Nanaša se na vodnjak, kot je bil predviden v Plečnikovem nezgrajenem parlamentu, kjer bodo lahko obiskovalci na interaktivnem neskončnem vodnjaku igrivo izražali svoja stališča in razmišljali o politikah v povezavi z vodo. Ekipa, ki sta jo koordinirala Maj Plemenitaš in Bradley Cantrell, je razvila serijo instalacij, ki preiskujejo odnose med hidrološkimi sistemi in zgrajenimi strukturami, teritorijem in pokrajinami v številnih prostorskih, časovnih in operativnih obsegih. Plemenitaš je s svojo ekipo prav tako razvil zemljevid večskalnega toka vode. Predstavitev v slovenskem paviljonu spremlja obsežna  publikacija, ki sta jo uredila Nina Granda in Matevž Granda s svojo ekipo.

Koncept življenja z vodo je tesno vpet v slovenski vsakdan, še bolj, kot se nam sprva zdi. Voda – od rek do ledeniških jezer, slapov, hudourniških sotesk, prodišč, mrtvic, izginjajočih jezer, barij, kraških in termalnih izvirov – je eden dejavnikov, ki odločilno zaznamujejo slovensko krajino. Obenem Slovenija slovi po bogatih zalogah pitne vode. Voda je del številnih mitov in podzavesti, vpeta je v misli in ustvarjalnost, politiko in proteste. Hkrati vsebuje številna nasprotja.


Zaradi vode je življenje v Sloveniji bolj prijetno, lahko pa je tudi nevarno. Skoraj 160.000 Slovencev živi na poplavno ogroženih področjih, Slovenijo pa vsako leto prizadene približno 50 do 70 manjših in večjih poplav. Napovedi kažejo, da bodo te številke ob vse pogostejših in intenzivnejših izrednih vremenskih pojavih še naprej naraščale. Leta 2016 je bila v slovensko ustavo zapisana pravica do pitne vode in skoraj petina slovenskega ozemlja je zaščitena z namenom ohranjanja virov pitne vode. Po drugi strani pa država za upravljanje pomembnih vodnih virov koncesije podeljuje tudi mnogim zasebnim podjetjem.


Multidisciplinarna skupina 13 arhitektov, krajinskih arhitektov, urbanistov, raziskovalcev in strategov bo poskušala odgovoriti na vprašanja, kakšen je odnos med vodo in arhitekturo danes, kako so na to vplivala zgodovinska dejstva ter kako vodo v prihodnosti pripeljati v ospredje sprejemanja odločitev. Kako bi se morali spopasti z vprašanjem upravljanja voda in ohranjanja vodnih virov? Ali lahko z razumevanjem kompleksnosti in povezanosti naravnih in antropogenih vodnih sistemov ter z razvijanjem alternativnih modelov ustvarimo novo, bolj pošteno, varnejše in manj invazivno bivalno okolje? Upravljanje voda zahteva sodelovanje dobro informiranih ljudi in sprejemanje pomembnih političnih odločitev. Kontroverzni nerealizirani slovenski parlament arhitekta Jožeta Plečnika, ki pod glavno razpravno dvorano skriva vodnjak, ki simbolizira mitološki vir modrosti za poslance, je popoln prostor za naslavljanje teh perečih vprašanj.