Skoči na vsebino

NOVICA

20. maj – Svetovni dan čebel

Z namenom, da bi povečali zavedanje o pomenu čebel za ohranjanje ravnovesja v naravi in obstanek celotnega človeštva, so Združeni narodi na pobudo Slovenije 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. V letošnjem letu bomo ta dan proslavili posebej slovesno, saj bomo v Žirovnici na Gorenjskem z mednarodno konferenco in proslavo obeležili prvo praznovanje svetovnega dneva čebel.
 

Datum 20. maj ni bil izbran naključno. Tradicija čebelarstva na Slovenskem sega najmanj že v čas starih Slovanov: Prvi pri nas je v knjigi opisal panj in čebelnjak J. J. Valvasor. Za večjo prepoznavnost in razvoj te kmetijske panoge pa ima največ zaslug Anton Janša (1734–1773), ki se je rodil na ta dan. Janša je bil prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in zgled je izrednega pomena za začetek sodobnega, strokovno podprtega čebelarstva.


Slovenci smo ponosni, da nam je uspelo ohraniti dragoceno kulturno dediščino naših prednikov. Poleg štirinajstih regijskih čebelarskih zvez in več kot dvesto čebelarskih društev, ki ohranjajo dejavnost čebelarstva pri nas, so za ohranitev te kulturne dediščine  posebej pomembni čebelnjaki. V Sloveniji jih še več kot 10.000 in so marsikje prepoznavni znak naše dežele. Več kot sto je vpisanih tudi v register nepremične kulturne dediščine. Kar dvaindvajset jih ima status spomenika lokalnega pomena. Na njih posebej navdušujejo poslikane panjske končnice, ki so od 18. stoletja dalje edinstven primer ljudske likovne ustvarjalnosti. So posebnost samo na ozemlju, kjer smo živeli Slovenci, torej v današnji matični Sloveniji, delno tudi v zamejstvu v Italiji in na avstrijskem Koroškem. S čebelarstvom povezane enote nesnovne dediščine, ki so že vpisane v register, so poslikavanje panjskih končnic, lectarstvo in izdelovanje malih kruhkov. Slovenija ima Čebelarski muzej v Radovljici in bogato zbirko o čebelarstvu v Slovenskem etnografskem muzeju.


Na ministrstvu za kulturo se zavedamo pomena čebelarske tradicije v Sloveniji, zato smo v letošnjem letu s spomeniško-varstvenim razpisom sofinancirali tudi obnovo pomembnega in prepoznavnega elementa bogate čebelarske dediščine v Sloveniji – Janševega čebelnjaka v Breznici. Na njem se je svojih čebelarskih spretnosti učil prav Anton Janša. Vzorčni čebelnjaki so tudi del naših spomenikov državnega pomena, npr. v Volčjem Potoku ali v Botaničnem vrtu v Ljubljani, na posestvu Brdo in ob Plečnikovi hiši. Na praznovanje prvega praznika svetovnega dneva čebel smo opozorili še s posebnim panojem, posvečenim dogodku, ki je del razstave Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove Konvencije. Razstava v sodelovanju s slovenskimi veleposlaništvi v tujini potuje po vsem svetu.