Skoči na vsebino

NOVICA

Na ministrstvu za kulturo posvet o medresorskem sodelovanju na projektu Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2022

Na ministrstvu za kulturo je včeraj potekal drugi posvet iz sklopa Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2022, osredotočen na medresorsko sodelovanje. Sodelujoči so se strinjali, da je treba ustanoviti medresorsko skupino za delo na projektu, dvigniti zavest o pomenu predstavitve na Frankfurtskem sejmu med politiki in v splošni javnosti ter k sodelovanju pritegniti čim širši krog deležnikov z vseh področij.

 

Kot gostje so na posvetu sodelovali Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, mag. Alenka Suhadolnik, generalna direktorica za gospodarsko in javno diplomacijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve, Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr. Dragan Matić, predsednik odbora za kulturo Državnega zbora RS, mag. Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana in Barbara Koželj Podlogar, vodja Slovenskega kulturno informacijskega centra v Avstriji - SKICA.

 

Kot je v uvodnem nagovoru povedala direktorica Javne agencije za knjigo RS, Renata Zamida, je pri tem pomembno, da si posamezni resorji zastavijo konkretne cilje in konkretne projekte, ki jih bodo lahko na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022 skupaj izvajali, pomembna bo tudi predstavitev slovenskih manjšin.

 

Vodja Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Avstriji (Skica) Barbara Koželj Podlogar je pohvalila idejo posvetov, na katerih lahko osvetlimo pozitivne in negativne vidike projekta. Posebej je opomnila na obsežnost sejma - na njem sodeluje 75 držav, 120 novinarskih agencij, 278.000 obiskovalvev ter okoli 4150 dogodkov - in poudarila njegov pomen za celo državo: "Če mislimo, da bo za tako velik projekt, ki je pomemben ne samo z vidika vidnosti literature ampak tudi naše države - to je namreč političen dogodek - , dovolj zgolj pet ljudi na Jaku, se motimo."

 

Udeleženci današnjega posveta so se strinjali glede pomena samega projekta predstavitve Slovenije v Frankfurtu in menili, da je treba čim prej imenovati člane medresorske skupine, ki se bo posvetila projektu. "V kabinetu predsednika vlade bi morala biti oseba, ki bi ta pomemben projekt koordinirala navzdol," je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik. Dodala je, da se letnica 2022 morda zdi še daleč, a leto 2018 je zadnji trenutek za začetek tega za Slovenijo zelo pomembnega projekta. Celotno zgodbo bi morala peljati vsa Slovenija, tako z gospodarskega, turističnega kot kulturnega vidika." Opozorila je še na to, da je JAK dobra izhodišča zapisal že v dokumentu, s akterim je kandidiral za nominacijo Slovenije kot častne članice na frankfurtskem sejmu.

 

Sodelujoči so med drugimi medresorskimi projekti našli veliko povezav. Med njimi je bilo največkrat za promocijo dogodka omenjeno leto 2021, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji in ko bo predsedovanje prevzela ravno od Nemčije. Po besedah Damjane Pečnik bo to dobra priložnost, da "politično utremo pot knjigi in predstavitvi Slovenije na sejmu". Po njenih besedah je smotrno, da bi javni zavodi še v letošnjem letu navezali stike s podobnimi inštitucijami v Nemčiji, da bi v letu sejma tam v sklopu svojih programov izvedli vsaj en projekt v povezavi s Frankfurtskim knjižnim sejmom. med rugimi medresorskimi projekti, ki jih velja zkoristiti za promociji tega projekta so bili izpostavljeni še Expo 2020, mednarodni zborovski kulturni dogodek Europa Cantat 2021, predstavitve v slovenskih hišah v Tokiu in Pekingu v sklopu OI ter morda v sklopu evropske gastronomske prestolnice leta 2021. Se je pa treba kar se da hitro lotiti osnovne predstavitve Slovenije na sejmu v Frankfurtu in določiti osrednje cilje, ki jih s projektom želimo uresničiti ter sporočila, s katerimi se bo projekt identificiral.