Skoči na vsebino

NOVICA

Minister za kulturo Anton Peršak in direktor Direktorata za ustvarjalnost Igor Teršar na slavnostnem odprtju 5. tedna ljubiteljske kulture

Kranj, 10. 5. 2018 - Minister za kulturo Anton Peršak in direktor Direktorata za ustvarjalnost Igor Teršar sta se sinoči v Kranju udeležila slavnostnega odprtja 5. tedna ljubiteljske kulture.


Na osrednji prireditvi so ob 70. letnici delovanja Zveze kulturnih društev Kranj vsem predhodnim predsednikom zveze podelili Prešernove srebrnike. Prvič je bila podeljena Ravniharjeva plaketa, novo priznanje ZKDS za pomembne podpornike ljubiteljske kulture iz gospodarstva ter prvič tudi nagrada Amateo Award – mednarodna nagrada evropskega združenja Amateo, ki jo prejmejo ljubiteljski kulturni projekti z največjim družbenim vplivom.


Leto 2018 je Evropsko leto kulturne dediščine in hkrati leto Ivana Cankarja, zato se je letošnja otvoritvena slovesnost TLK na izviren način poklonila obema. Osrednja točka prireditve je bila odrska uprizoritev treh ikoničnih Cankarjevih del - Skodelica kave, Greh (Mater zatajil) in Na klancu, v katerih so se povezali plesalci folklornih skupin FS Iskraemeco Kranj in FS Tine Rožanc Ljubljana, člani Šentjakobskega gledališča Ljubljana in Vokalnega banda Kreativo.


V pogovoru z voditeljem prireditve Juretom Godlerjem je minister izpostavil, da je ljubiteljska kultura za Slovence nekaj najbolj značilnega. »Smo eden tistih narodov, ki ima najbolj množično razvito ljubiteljsko kulturo, ki je pri nas - v primerjavi z drugimi narodi -  mišljena skrajno resno. Gre za neko obliko avtentične kulture, medtem ko se pri drugih novodobnih narodih spogleduje s komercialno kulturo. To kaže na to, da je bila kultura tudi v obliki ljudske kulture, katere nadaljevalka je danes ljubiteljska kultura, za Slovence skozi vso preteklost konstitutivna in da so se ljudje v preteklosti zavedali tega, da jih ta kultura na nek način vzpostavlja kot skupnost in jih na ta način razlikuje od drugih,« je dejal Peršak in nadaljeval: »Na ministrstvu za kulturo smo v predlogu nacionalnega programa za kulturo 2018-2025 kot eno od pomembnejših vidikov ljubiteljske kulture izpostavili dejstvo, da ljubiteljska kultura pri mladih predstavlja pomembno točko pri vstopu v svet profesionalne kulture. Gre za avtentično dejavnost, ki se ne spogleduje s komercializacijo in ni podvržena kakšnim posebnim trendom, ampak je namenjena sproščanju ustvarjalnosti (tudi) pri mladih. Na ta način mladi aktivno vstopajo v svet kulture, zato se v njih oblikuje tudi zanimanje za profesionalno kulturo. Med njimi tako najdemo najboljše gledalce, poslušalce in bralce, kasneje pa tudi profesionalne ustvarjalce.«