Skoči na vsebino

NOVICA

Ko spregovori Ivan Cankar

Letošnje leto je prineslo številne obletnice, povezane z našo preteklostjo, v kateri so naši predniki budili čut za narod, ki so mu pripadali. Ni bilo enostavno stati in obstati na tako majhnem in tako prepišnem koncu Evrope. Toda, domovina, »ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Kakšno zanesenjaštvo je moralo prevevati Slovence leta 1848, ko so pisali zahteve za Zedinjeno Slovenijo, ko so skupaj z drugimi narodi Evrope čutili, da je nastopil zgodovinski čas, ki se ga ne sme zamuditi. Ni jim bilo vseeno ali bo slovenska beseda »beseda praznika, petja in vriskanja«, ki »iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj« in ki si zasluži enakopravno mesto med jeziki sveta, ali pa bo ostala jezik črne kuhinje. Potrditev, da za zahtevami, ki jih je prinesla Zedinjena Slovenija, ne stoji le peščica ljudi, temveč so te le ubesedile notranje čutenje ljudi, se je 1868 razplamtelo taborsko gibanje. Letos se spominjamo tudi 100. obletnice konca velike vojne, ki je pretresla tedanji svet in ga spremenila. Tudi študentska gibanja petdeset let kasneje so pustila neizbrisni pečat.  

 

Ob vseh teh spominih pa smo v Sloveniji letošnje leto posvetili velikemu Slovencu, ki je s svojo besedo dramil ljudi. Ivan Cankar, pisatelj, esejist in politik, bi danes praznoval svoj rojstni dan. Njegova dela nam sprašujejo vest, nam zbujajo sočutje do tistih ljudi, ki ne dobijo dela, do tistih, ki iščejo svojo pravico, do siromašnih otrok in zapuščenih, ki jih družba noče videti, ter nas učijo videti in obsoditi izkoriščanje in bogatenje na račun drugih. Ob grozotah prve svetovne vojne je začutil, da smo si vsi bratje, »en sam človek … in ta človek je visok v svojih mislih, plemenit, brez zlega in hinavščine v svojih čustvih, čist, nesebičen, brezmejno vdan svoji vesoljni, vsako stvar tesno objemajoči ljubezni.«

 
»Njegova literatura se hrani iz živega jezika ljudi, iz njihovih verovanj, sanj in strasti, iz njihovih najskrivnejših in najmogočnejših nagnjenj. S svojo besedo odpravlja razdalje med svetovi sanj in svetovi resničnosti, med kraji in časi, med časovnostjo in večnostjo. Zato je Cankar še danes moderen avtor, ki nam lahko veliko pove o nas in o našem času, če tudi njegova dela sprejmemo med knjige svojega življenja,« je o njem zapisala njegova odlična poznavalka dr. Irena Avsenik Nabergoj. Ivan Cankar resnično tudi danes ohranja svojo aktualnost, morda še bolj, kot v preteklosti. Tako nas uči sočutja do sočloveka ter nas spodbuja k ljubezni do domovine, ki nosi v sebi polno prgišče lepote, razsute od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev.

 

Njegov rojstni dan je tudi odlična priložnost, da spomnimo, da letos obeležujemo Cankarjevo leto, sicer posvečeno 100. obletnici njegove smrti.

 

Ivan Cankar, vse najboljše!