Skoči na vsebino

NOVICA

Cilji Deklaracije iz Davosa 2018 se odražajo tudi v slovenski arhitekturni politiki "Arhitektura za ljudi"

Med 20. in 22. januarjem 2018 je v Davosu potekala neformalna konferenca ministrov za kulturo držav pogodbenic Evropske kulturne konvencije Sveta Evrope, ki jo je pripravil zvezni urad za kulturo oz. švicarsko ministrstvo za notranje zadeve ob robu letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma.

 

V aktualnem Evropskem letu kulturne dediščine je Švica s konferenco na visoki politični ravni odprla razpravo na temo kulture grajenega prostora ter z uporabo termina “Baukultur” pokazala na tradicijo, ki je že desetletja prisotna v evropskih deželah, s tem pa poudarila dejstvo, da gre pri grajenem okolju vedno tudi za dejanje kulture in ob tem pa spodbudila prizadevanja za uveljavitev politik, ki naj prispevajo k kakovosti grajenega prostora.

 

Udeleženci konference, med katerimi so bile tudi medvladne organizacije, mednarodna strokovna združenja in nevladne organizacije so v nadaljevanju prispevali svoje misli in zaveze za prihodnost.


Sprejeli so deklaracijo z naslovom "Za kakovostno kulturo gradnje (Baukultur)” in se na ta način povezali v nekakšno evropsko koalicijo, pozdravili tudi druge države in regije, ki se želijo pridružiti in se zavezali k ponovnem snidenju čez desetletje, ko bodo tudi ocenili dotedanje aktivnosti.

 

Davoška deklaracija poudarja vlogo kulture kot osrednjo v kakovosti našega življenjskega okolja. Opominja nas, da so stavbe ustvarjajo prostor za kulturo, hkrati pa so tudi same njen odraz. Deklaracija izpostavlja skupno odgovornost politike in družbe v grajenem okolju in zato zahteva, da se oblikuje skupna in celovita evropska politika za doseganja kakovostnega grajenega okolja.

 

Grajeno okolje pomembno vpliva na blaginjo in kakovost življenja vseh prebivalcev. Je ključnega pomena za družbene povezave in medsebojna vplivanja ter za ustvarjalnost in identiteto ljudi s prostorom. Zagotavljanje kakovostnega razvoja že zgrajenih naselij in skrbnega ravnanja s krajino sta dva izmed osrednjimi izzivi, s katerimi se soočata današnja družba in kultura gradnje prihodnosti.

 

Naša mesta, vasi in krajine so podvržena čedalje večjim pritiskom; širjenje mest, razpršena gradnja in večanje prometnih obremenitev negativno vplivajo na družbo. Potrebno je razviti evropske politike, katerih cilj je doseči dolgoročno izboljšanje načina oblikovanja grajenega okolja v prihodnosti. Cilji vključujejo tako kulturno dediščino kot sodobno arhitekturo ter gradnjo.

 

Cilji deklaracije se skoraj v celoti odražajo tudi v pred kratkim sprejeti arhitekturni politiki »Arhitektura za ljudi«, zato pričakujemo, da bodo vse te aktivnosti  tudi v slovenskem prostoru pripomogle k razmisleku o našem grajenem prostoru in konstruktivnem delovanju vseh nas, da na različnih ravneh in po svojih zmožnostih prispevamo k izboljšanju stanja našega grajenega prostora.