Skoči na vsebino

NOVICA

Priznanje za slovensko kulturno dediščino v evropskem letu kulturne dediščine

Leta 2008 je bila v Evropi organizirana medvladna iniciativa, ki je želela poudariti pomen evropskih spomenikov, povezanih s skupnimi vrednotami vse Evrope. Slovenija je na ta seznam uvrstila Partizansko bolnišnico Franja, Spominsko cerkvico Javorca in Pokopališki kompleks Žale arhitekta Jožeta Plečnika. Evropska komisija se je kasneje odločila, da sama prevzame to iniciativo, zato je oblikovala novo, posebno evropsko priznanje: Znak evropske dediščine, ki naj bi povezal evropsko dediščino vseh držav znotraj EU. Pobudi se je pridružilo 24 držav ( Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija).

 

Na seznam prejemnikov Znaka evropske dediščine (EHL) se lahko uvrsti tista dediščina, ki poudarjeno izraža skupne evropske vrednote. To pomeni, da mora imeti vsak spomenik  pomembno vlogo ne le v matični državi temveč tudi v širši evropski zgodovini ter skupaj s svojimi dejavnostmi ključno vplivati na povezanost skupne Evrope. Uvrščeni spomeniki morajo imeti tudi natančno pripravljen delovni načrt upravljanja in promocije. Posamezne države EU lahko bienalno kandidirajo z do dvema primeroma izjemne evropske dediščine. Izbere in odlikuje pa jih skupina 13 neodvisnih strokovnjakov.
 
Od leta 2013 do 2017 je bilo v izbor uvrščenih 29 krajev iz 15 držav. Med njimi je tudi Slovenija, saj se od marca 2015 z Znakom evropske dediščine ponaša Partizanska bolnišnica Franja.

 

Včeraj, 26. marca 2018, se je s slovesnostjo v Plovdivu izbranim evropskim spomenikom uradno pridružila tudi Cerkev Sv. Duha na Javorci. Skupaj z njo so letos znak prejeli še prostori glasbene dediščine v Leipzigu (Nemčija); sinagoga ob ulici Dohány (Madžarska); trdnjava iz prve svetovne vojne Cadine nad Trentom (Italija); nekdanje nemško koncentracijsko taborišče Natzweiler in njegove podružnice (Francija in Nemčija); spomenik Sighet, posvečen pogromom nad Judi (Romunija); nekdanji rudnik Bois du Cazier (Belgija); vas Schengen (Luksemburg) ter Maastrichtski sporazum (Nizozemska).  


Spominski cerkvi Sv. Duha na Javorci posebno vrednost daje humana želja vojakov različnih narodov, ki so sredi prve svetovne vojne v spomin padlim tovarišem sami postavili spominski objekt, leseno cerkvico na kamnitem podnožju. Svetišče so opremili s secesijskim okrasom in lesenimi tablami z vžganimi imeni padlih. Ljudje in strokovnjaki so cerkvico vedno znova obnovili, da ohranijo spomin na mrtve in poudarijo pomen miru. Spomenik državnega pomena je bil urejen po vsaki vojni in vsakem potresu. Izjemno vlogo pri ohranjanju tega arhitekturnega bisera v izjemni alpski kulturni krajini imajo posamezniki in občina Tolmin.


Cerkvica je vključena v Poti miru (ki so že uvrščene na poskusno listo UNESCO). Javorca je navdih za dejavnosti mladih in za raznolike kulturne prireditve. V leseni stavbi redno potekajo verski obredi različnih verskih skupnosti. Kontinuirana je promocija zgodovine nastajanja objekta ter likovne izjemnosti, ki so jo dali stavbi in njegovi opremi Remigius Geyling, vodja del Geza Jablonski in drugi. S pomočjo razstavne dejavnosti in knjig Tolminskega muzeja, zlasti raziskav dr. Damjane Fortunat Černilogar, so strokovno predstavljene vrednote spominskega prostora.