Skoči na vsebino

NOVICA

Mag. Tatjana Likar in mag. Breda Podbrežnik Vukmir prejemnici Čopove diplome, najvišjega nacionalnega strokovnega priznanja za delo v knjižničarstvu

V Plečnikovi veliki čitalnici v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so podelili nagrade Zveze bibliotekarskih društev Slovenije – stanovske nagrade, ki jih podeljujejo knjižničarji za izjemne dosežke na strokovnem področju. Letošnjo Čopovo diplomo sta prejeli mag. Tatjana Likar iz Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo in mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Udeležence dogodka je nagovoril tudi minister za kulturo Anton Peršak.

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, krovna organizacija slovenskih knjižničarjev podeljuje svojim članom javna priznanja in nagrade za dosežene rezultate na področju knjižničarstva: Čopovo diplomo, Čopovo priznanje in Čopova plaketo. Čopova diploma in Čopova priznanja so najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku stroke.

Čopovo diplomo strokovna javnost podeli knjižničarjem za izredno pomembno življenjsko delo na področju knjižničarstva, ki je širšega pomena in prispeva k ugledu in napredku  knjižničarske stroke. Čopovo priznanje strokovna javnost podeli knjižničarjem za enkratne dosežke, ki so plod izvirnih strokovnih pristopov ali za posebne zasluge pri popularizaciji knjižničarstva, krepitvi ugleda knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti ter za zasluge pri razvoju knjižnične dejavnosti. Čopovo plaketo strokovna javnost podeli organizacijam, društvom ali partnerjem, ki podpirajo delovanje knjižnic in izvedbo projektov.

Čopovo diplomo za leto 2016 sta prejeli mag. Breda Podbrežnik Vukmir in mag. Tatjana Likar. Čopovo priznanje za leto 2016 so prejeli mag. Urška Bajda, vodja šolske knjižnice v OŠ Tončke Čeč Trbovlje ter v Javnem zavodu Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Barbara Bračič Fabjančič iz Mestne knjižnice Ljubljana in Roža Kek, direktorica Mestne knjižnice Grosuplje. Čopovo plaketo pa sta prejela dr. Martin Žnidaršič in EBSCO Information Services.

Iskrene čestitke vsem nagrajencem!

 

 

Utemeljitve

 


Čopova diploma za leto 2016


mag. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR

Nižjo bibliotekarsko svetnico in magistrico bibliotekarskih znanosti Bredo Podbrežnik Vukmir je knjižničarstvo zaznamovalo že v srednji šoli, ko je delovala v knjižnici tedanjega Delavsko prosvetnega društva Svoboda na Duplici, in usmerilo njeno poklicno pot. Leta 1993 je prevzela vodenje Matične knjižnice Kamnik, danes Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. S številnimi inovativnimi projekti, kot so Kamniške pravljične poti in pravljično-pripovedovalski festival, skupaj s sodelavci skrbi za oživljanje kamniških ljudskih pravljic in povedk, krepi zavest o kulturni dediščini ter vzpostavlja sinergijo z lokalnimi kulturnimi društvi. Breda Podbrežnik Vukmir ima posluh za potrebe in želje uporabnikov. Tako je tudi po njeni zaslugi leta 1997 začela delovati potujoča knjižnica, leta 2005 Krajevna knjižnica Komenda, leta 2010 pa Krajevna knjižnica Šmarca, kar je pomemben prispevek pri širitvi knjižnične mreže. Pod njenim vodstvom je knjižnica leta 2009 prejela certifikat kakovosti ISO 9001.

Ves čas skrbno sledi polemikam, analizam in rezultatom na knjižničarskem in knjigotrškem področju ter v dialogu s sodelavci odkriva nove priložnosti delovanja splošnih knjižnic. Ima več kot 20-letne izkušnje z organiziranjem in vodenjem kulturnih in drugih prireditev z namenom promocije knjižnice in bralne kulture, s poudarkom na bibliopedagoških vsebinah za sistematično vzgojo šolarjev v samostojne uporabnike knjižnic.

Ob svojem rednem delu se je s svojo aktivnostjo uveljavila tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Leta 2005 je prevzela vodenje Sekcije za splošne knjižnice. Sicer utečenemu delu Sekcije je v osmih letih vodenja in dveh letih delovanja v izvršnem odboru dodala prepoznavnost med stanovskimi kolegi.

Breda Podbrežnik Vukmir pogosto predava na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih. S svojo dejavnostjo aktivno prispeva k promociji dejavnosti splošnih knjižnic in k širjenju zavesti o pomenu le-teh, tako v slovenskem prostoru kot tudi v tujini, ter skrbi za ugled stroke in knjižničarjev. Dan slovenskih splošnih knjižnic je prav z njenim delom postal prepoznavna oblika praznovanja, saj se splošne knjižnice vsako leto 20. novembra povežejo v promocijsko akcijo ter skupaj nastopijo v slovenskem kulturnem prostoru. Prav po zaslugi Brede Podbrežnik Vukmir je ta dan postal ne le praznik knjižničarjev, ampak tudi praznik vseh uporabnikov knjižnic.

Delo Brede Podbrežnik Vukmir odlikujejo tudi izjemna bibliografija, poleg strokovne podkovanosti pa predvsem empatija do ljudi, domačega okolja in pisane besede.


Čopova diploma za leto 2016


mag. TATJANA LIKAR


Nižja bibliotekarska svetnica Tatjana Likar je magistrica bibliotekarskih znanosti. Že več kot trideset let opravlja izredno pomembno delo na različnih področjih knjižničnega sistema in v različnih okoljih, tako na mednarodni kot državni ravni ter tudi v lokalnem okolju.

Delovne izkušnje je pridobila z delom v specialni ter nacionalni knjižnici, in sicer na področju medknjižnične izposoje ter republiške matične službe za specialne knjižnice. Kot sistemski knjižničar je razvijala, izboljševala organizacijo in način dela ter vsebino delovnih področij. Pridobila je tudi dovoljenje za vzajemno katalogizacijo. Od leta 2003 je zaposlena na Ministrstvu za kulturo za področje knjižnične dejavnosti. Ves čas izkazuje izjemno sposobnost povezovanja in vključevanja ključnih strokovnih akterjev pri iskanju strokovnih rešitev glede upravnih postopkov za potrebe posodobitev zakonskih dokumentov, ki prestavljajo izhodišče za izvajanje knjižnične dejavnosti v okviru javne službe pod okriljem državne uprave. Prizadeva si za rešitve, ki prispevajo k razvoju in delovanju knjižničnega sistema Slovenije in k njegovi povezanosti s sorodnimi sistemi, ter za dostopnost kvalitetnih knjižničnih storitev za vse prebivalce.

Tatjana Likar je strokovno zavzetost izkazovala z mentorstvom, recenzijami, številnimi objavami, predavanji, s sodelovanjem ali vodenjem projektov, delovnih skupin in komisij. Bila je članica različnih delovnih skupin, članica Sveta članic COBISS, Upravnega odbora IZUM, Sveta Narodne in univerzitetne knjižnice, Svetovalnega odbora Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost in ocenjevalka vlog pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS. Aktivno deluje v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in sodeluje z Združenjem splošnih knjižnic ter na ta način prispeva h krepitvi profesionalne zavesti knjižničarjev, družbenega položaja in ugleda knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke. Na strokovnih dogodkih Zveze bibliotekarskih društev Slovenije sodeluje z referati in v razpravah.

Vsebinski pregled njenih objav kaže sistemsko usmeritev knjižničarstva. Njeni prispevki so pomembno vplivali na razvoj bibliotekarske znanosti, v še večji meri pa na razmišljanje knjižničarjev v strokovnem okolju.
 
Znanja in izkušnje, ki jih je pridobivala na različnih področjih knjižnične dejavnosti, so podlaga za njeno izjemno kvalitetno ter poglobljeno poznavanje in razumevanje stroke ter delovanja knjižnic. S svojim delom je prispevala k ugledu in napredku knjižničarske stroke, zato ji knjižničarska srenja izkazuje veliko zaupanje. Njena vizija razvoja je, da le visoko strokovno usposobljen kader lahko skrbi za kakovostno izvedbo knjižnične javne službe, prinese pozitivne učinke knjižnic vsem prebivalcem in ima pozitiven učinek na lokalnem in državnem nivoju.


Čopovo priznanje za leto 2016

ROŽA KEK


Roža Kek je bila med leti 1980 in 1983 zaposlena na OŠ Louis Adamič Grosuplje, od leta 1983 pa dela v Mestni knjižnici Grosuplje, zadnjih 18 let kot direktorica. Pod njenim vodstvom se je knjižnična mreža v občinah, ki jih pokriva delovanje grosupeljske knjižnice, prenovila in poživila. Vodila je investicije in prenove enot v Ivančni Gorici, Dobrepolju in Grosupljem.

Roža Kek knjižnico vodi z občutkom za kolektiv, skrbno in strokovno, kar dokazuje tudi uvrstitev grosupeljske knjižnice med najbolj razvite slovenske knjižnice v letu 2011. Mestna knjižnica Grosuplje ima pod vodstvom Rože Kek izjemen posluh za posameznika, predvsem na področju socialnega vključevanja ranljivih ciljnih skupin prebivalstva. S predstavitvijo teh dejavnosti je knjižnica leta 2015 sodelovala pri evropskem projektu Public Libraries 2020.

Roža Kek je in še vedno aktivno sodeluje v strokovnih združenjih, je članica Sekcije za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije ter članica različnih delovnih skupin v Zvezi in Združenju splošnih knjižnic. Sodelovala je v različnih strokovnih komisijah in drugih telesih ter kot članica strokovne komisije za investicije pri Ministrstvu za kulturo.

 


Čopovo priznanje za leto 2016

URŠKA BAJDA


Urška Bajda poslanstvo šolske knjižničarke razširja daleč preko zidov šolske knjižnice. Zaposlena je kot vodja dveh šolskih knjižnic, v OŠ Tončke Čeč Trbovlje ter v Javnem zavodu Osnovna šola Marjana Nemca Radeče. Delo z mladimi, učitelji in družinskimi člani učencev usmerja v projekte bralne pismenosti, promocijo družinske pismenosti, debatne krožke z razvijanjem kritičnega mišljenja, bralne urice, tekmovanja iz znanja zgodovine in strategije nudenja pomoči učencem s težavami pri branju.

Sodelovala je v več kot 30 mednarodnih projektih, povezanih s šolskimi knjižnicami. Kot prva slovenska učiteljica-šolska knjižničarka je bila predlagana za ambasadorko projekta eTwinning, ki povezuje šole iz vse Evrope, in bila povabljena na Kreto kot edina predstavnica Slovenije. Prejela je tudi naziv eTwinning Superstar, priznanje za največje število kvalitetno izvedenih projektov med učitelji v naši državi.

Urška Bajda s strokovnimi prispevki ter referati doma in v tujini pomembno prispeva k promociji dela šolskih knjižnic, seznanja strokovno javnost s strategijami dviga pismenosti med mladimi bralci ter aktivno sodeluje na kongresih šolskih knjižnic in na kongresih Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.


Čopovo priznanje za leto 2016

BARBARA BRAČIČ FABJANČIČ


Bibliotekarska specialistka Barbara Bračič Fabjančič je svojo bibliotekarsko pot, kljub študiju na Oddelku za matematiko in mehaniko na tedanji Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, pričela z zaposlitvijo v Centralni ekonomski knjižnici v Ljubljani leta 1987. Kot informatorka – dokumentalistka je sprva delala v INDOK službi na vsebinski obdelavi člankov in knjig ter uporabnikom nudila zahtevnejše informacije. Pri svojem delu je bila zelo inovativna – uvedla je preslikavo in obdelavo izvlečkov oziroma abstraktov člankov iz pomembnejših slovenskih ekonomskih revij s programom za optično prepoznavanje znakov. Vzpostavila je sodelovanje s knjižnico na Helsinki Schoolof Economics in pošiljala zapise slovenskih strokovnih ekonomskih člankov z angleškimi abstrakti v njihovo bazo. Tako so bili zapisi dostopni tudi tuji strokovni javnosti. Na njeno pobudo je nastal CD-ROM Ekonomske fakultete, kot podatkovnik za študente s fakultetnimi obvestili ter podatkovni zbirnik člankov in knjig knjižnice.

Leta 2000 se je zaposlila v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK), sprva v Bibliotekarskem izobraževalnem centru, nato pa je bila pet let na delovnem mestu svetovalke uprave, kjer je pripravljala letne načrte in poročila o strokovnem delu knjižnice, vzpostavila in vzdrževala prvo intranetno stran NUK ter organizirala otvoritve mesečnih razstav. Leta 2005 je postala vodja Informacijskega centra za bibliotekarstvo v NUK in se poleg vodenja oddelka ukvarjala z redigiranjem bibliografskih zapisov v sistemu Cobiss. Bila je tudi urednica informativnega biltena Knjižničarske novice ter vodila projekt testiranja in analize RFID tehnologije v okviru Informacijskega centra.

V Knjižnici Otona Župančiča se je zaposlila leta 2007 kot organizatorka kulturnih programov. Do danes je organizirala preko 2.100 prireditev z 2.600 nastopajočimi, ki jih je obiskalo skoraj 60.000 obiskovalcev. Pri pripravi programa je sodelovala z več kot 200 kulturnimi inštitucijami, založbami, društvi, veleposlaništvi in drugimi. Na namenskih spletnih portalih je objavila skoraj 3.000 objav o prireditvah.

Barbara Bračič Fabjančič se zaveda, da je kulturni program ena od vodilnih programskih vsebin knjižnice in hkrati poročilo o vrednotah, ki jih knjižnica zastopa. Program, ki ga je in ga še vedno pripravlja, temelji na vrednotah svobode izražanja, solidarnosti, strpnosti, spoštovanja različnosti ter na spodbujanju socialne vključenosti, medgeneracijskega in medkulturnega sodelovanja. S svojim delom in odnosom je prispevala k uveljavitvi Knjižnice Otona Župančiča in s tem celotne Mestne knjižnice Ljubljana na področju kvalitetne kulturne ponudbe mesta.


Čopova plaketa za leto 2016

EBSCO INFORMATION SERVICES


EBSCO Information Services že skoraj dvajset let sodeluje z Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije. V tem času je veliko prispeval k ugledu in napredku knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v Sloveniji ter v tujini. To je dosegel z uvajanjem inovacij in izboljšav v delovno okolje in delovne procese knjižnic.
Bil je prvi globalni ponudnik, ki je uporabniški vmesnik prevedel v slovenski jezik in ko je pred leti razvil orodje za iskanje informacij (discovery service), ga je jezikovno prilagodil tudi za slovensko govoreče uporabnike. Z zagotavljanjem dostopa po meri slovenskih uporabnikov knjižnic do številne digitalne literature prispeva k dvigu informacijske pismenosti prebivalstva in povečanju možnosti za vseživljenjsko učenje.
Vsa ta leta kot zlati sponzor finančno podpira organizacijo osrednjega dogodka Zveze.
Za izjemen prispevek pri krepitvi vloge knjižnic in knjižničarske stroke ter podporo prizadevanjem za razvoj knjižničnih storitev Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podeljuje EBSCO Information Services Čopovo plaketo za leto 2016.

 


Čopova plaketa za leto 2016

dr. MARTIN ŽNIDERŠIČ


Martin Žnideršič je svoje poklicno življenje in zasebno predanost posvetil knjigi. Zasebno je Martin Žnideršič svojo ljubezen do knjig izkazoval s predanim zbirateljskim delom. V štirih desetletjih prizadevanj je postal eden najvidnejših evropskih zbiralcev miniaturnih knjig in lastnik ene največjih tovrstnih zbirk v tem delu Evrope, ki šteje preko 3.000 miniaturk iz 57 držav. Svoje vseživljenjsko zbirateljsko prizadevanje je zaključil z več dragocenimi donacijami Mestni knjižnici Ljubljana – Slovanski knjižnici.

Z donacijo miniaturnih knjig prebivalcem Ljubljane oziroma Mestni knjižnici Ljubljana leta 2010, ko je bilo mesto nosilec častnega naziva Svetovna prestolnica knjige, kot tudi s kasnejšo donacijo osebne knjižne zbirke Prešerniana knjižnici, je odprl pot za nove možnosti promocije knjige in knjižnice. Njegovo zgledno sodelovanje z Mestno knjižnico Ljubljana se je, od prve donacije leta 2010 do najnovejše v letu 2016, izkazovalo v dragoceni mentorski podpori pri izgradnji knjižnične zbirke, pomoči pri vključevanju knjižnice v mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo z miniaturnimi knjigami, in izvajanju promocije Mestne knjižnice Ljubljana doma in v tujini.

Za izjemen prispevek pri krepitvi družbenega položaja knjižnic in knjižničarske stroke ter za njegov prispevek k razvoju in afirmacij knjižnic, mu Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podeljuje Čopovo plaketo za leto 2016.