Skoči na vsebino

NOVICA

Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter ob 25-letnici sprejema Ustave Republike Slovenije

V petek, 23. decembra 2016, ob 20. uri, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani potekala državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik bo Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.


S proslavo bomo obeležili tudi 25 let od sprejema in razglasitve Ustave samostojne in neodvisne Republike Slovenije, najvišjega in temeljnega pravnega akta države.


Vljudno vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa proslave na I. programu Televizije in I. programu Radia Slovenija!

Program letošnje proslave bo izveden v sodelovanju z SNG Opera in balet Ljubljana. Nastopili bodo zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Igorja Švare ter solisti Urška Arlič Gololičič, Branko Robinšak, Dejan Maksimilijan Vrbančič, Juan Vasle in Ema Hribernik. Glasba je deloma izbrana iz del slovenskih skladateljev, ki so bila v zadnjih letih uprizorjena v SNG Opera in balet Ljubljana, delno pa prirejena ali napisana na novo prav za priložnost proslave. Glasbeni izbor in del glasbe sta delo priznanega slovenskega skladatelja Milka Lazarja, Vasilija Fišer je podpisana pod kostumografijo in scenografijo, avtorica scenarija in režiserka pa je mag. Neda R. Bric. Glasbo bodo povezovala besedila iz del Simona Gregorčiča, Franceta Prešerna, Antona Aškerca, Srečka Kosovela in Ervina Fritza, ki jih bodo izvajali mladi igralci Urška Taufer, Nejc Cijan Garlatti in Blaž Šef, vse skupaj pa bodo ovile video podobe Pile Rusjan.

Avtorica Neda R. Bric si je zamislila, da naj bi glasba in govorjeno besedilo simbolično sledila poti, ki jo je prehodil slovenski narod od začetkov slovenstva do današnjega dne. Pot se bo začela s praslovansko mitologijo o stvarjenju sveta, bogov in bajeslovnih bitij, ki se bo povezala s čudovito ljudsko pesmijo Zrejlo je žito. Nadaljevala se bo z mitološkimi junaki, v katere so davni predniki polagali svoje upe in jih opisujejo naši pesniki, s klici Kralju Matjažu in spoznanjem, da morata tako narod kot posameznik za svojo bodočnost zastaviti vse svoje sile. O tem pojejo tudi Prešernovi verzi v skladbi Vremena bodo Kranjcem se zjasnila. Neštete in nenehne borbe, ki smo jih bili za svobodo, svoj jezik, kulturo in lastno državo povzemata tudi priredbi ljudskih pesmi Kaj ti je deklica in Tam za turškim gričem. Prisluhnili bomo tudi delu ene najbolj priljubljenih slovenskih oper Gorenjski slavček. V današnji, svobodni Sloveniji je ena od ključnih vrednot tudi narava, s katero je naša država tako bogato obdarjena. Naša dolžnost je, da jo ohranimo zanamcem, tudi tako, da zaščitimo naravne vire – na to nas spominja pesem Živa Voda, ki jo zapoje deklica. Na koncu se poklonimo temeljnemu in najvišjemu pravnemu aktu države – Ustavi, ki je bila sprejeta prav na ta dan pred 25 leti. Prisluhnili bomo skladbi, sestavljeni iz najstarejšega ohranjenega praslovenskega besedila Razmozg na kost in uglasbenimi deli iz besedila ustave. Postulati, vpisani v ustavo, tako ne pomenijo zgolj golega pravnega besedišča, temveč postanejo besedilo, ki nam govori o temeljnih človeških resnicah, ki naj bi nas, če bi jih resnično slišali in razumeli, vodile k boljšemu danes in bolj svetlemu jutri.