Skoči na vsebino

NOVICA

Na novinarski konferenci podrobneje o vpisu Škofjeloškega pasijona na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO

Danes je v Škofji Loki potekala novinarska konferenca ob vpisu Škofjeloškega pasijona na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Na nedavnem zasedanju medvladnega odbora UNESCO za nesnovno kulturno dediščino v etiopski prestolnici Adis Abebi je bil Škofjeloški pasijon kot prvi element iz Slovenije vpisan na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO.

Pasijonska uprizoritev na podlagi izvirnega besedila patra Romualda, nastalega med 1715 in 1727, znotraj srednjeveškega jedra Škofje Loke z več sto nastopajočimi, je tako uvrščena med globalno prepoznavna in priznana ustna izročila in izraze, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituale in praznovanja, znanja in prakse o naravi in svetu ter tradicionalne obrtne veščine.


Ta velik uspeh za Slovenijo in njeno kulturno identiteto ter za globalno prepoznavnost Škofjeloškega pasijona so danes predstavili mag. Miha Ješe, župan Občine Škofja Loka, Magdalena Tovornik, vodja slovenske delegacije v Addis Abebi in udeleženci zasedanja mag. Jože Štukl, mag. Aleksander Igličar in Jernej Tavčar.

Sam proces vpisa Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam pa so predstavile Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, mag. Ksenija Kovačec Naglič, v.d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino, dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin, predstavnici Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine.  

Državna sekretarka Damjana Pečnik se je uvodoma zahvalila vsem, ki so bili vključeni v ta zahteven projekt: »Pri pripravi nominacije so odlično sodelovali predstavniki Škofje Loke – tako sodelavci Občine Škofja Loka, ki jih je ves čas z neznansko energijo vodil župan mag. Miha Ješe, kot posamezni strokovnjaki in predstavniki kulturnih institucij v mestu: Kapucinskega samostana, skupine za pasijon, Muzejskega Društva Škofja Loka in Loškega muzeja Škofja Loka. Posebej dragoceni pa so bili izrazi podpore vseh, ki s pasijonom živijo, v njegovih uprizoritvah sodelujejo in ga s tem ohranjajo živega za prihodnje generacije. Strokovno vsebinsko podporo so prispevali strokovnjaki Slovenskega etnografskega muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine in Direktorata za kulturno dediščino našega ministrstva, brez katerih nominacija ne bi mogla uspeti. Za mednarodno koordinacijo v času do vpisa, ki se je zgostila predvsem v zadnjem mesecu dni, so zgledno skrbeli na veleposlaništvu Republike Slovenije v Parizu v vlogi stalnega predstavništva pri UNESCO, s sodelovanjem Slovenske nacionalne komisije za UNESCO in Ministrstva za zunanje zadeve. Na zasedanju v Etiopiji pa je naša delegacija z odličnim zastopanjem in pojasnili naše nominacije zagotovila še zadnji prispevek k uspehu. Vsem in vsakemu od njih se za njihov prispevek k nominaciji v imenu Ministrstva za kulturo še enkrat  lepo zahvaljujem.«

V. d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino mag. Ksenija Kovačec Naglič je pojasnila, da je Reprezentativni seznam ob Seznamu nesnovne dediščine, ki jo je nujno nemudoma zavarovati in Registru dobrih praks, najvidnejši izraz varovanja nesnovne kulturne dediščine v mednarodnem okolju kot ga določa Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003. Slovenija je Konvencijo ratificirala leta 2008 in jo istega leta prenesla v svoj pravni red z Zakonom o varstvu kulturne dediščine. »Nesnovna dediščina je najmlajša kategorija na področju kulturne dediščine in sistem njenega varstva smo morali izpeljati od začetka ali iz temeljev,« je pojasnila in dodala, da je bila v okviru tega sistem vzpostavljena javna služba varstva nesnovne dediščine, ki jo opravlja Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne dediščine. »Zasnovan in tekoče vzdrževan je register nesnovne dediščine, v katerega je trenutno vpisanih 56 enot in 157 nosilcev. Škofjeloški pasijon je bil prva enota, ki smo jo vanj vpisali leta 2008,« je pojasnila mag. Kovačec Nagličeva in dodala, da smo se z vpisom ponosno vrisali tudi na mednarodni zemljevid nesnovne kulturne dediščine, ki trenutno vsebuje 366 elementov (letos vpisanih 33). Izrazila je prepričanje, da bodo v prihodnje sledili novi vpisi, saj je trenutno v postopku evalvacije nominacija Obhodov kurentov, o kateri bo medvladni odbor odločal novembra 2017.


Ministrstvo za kulturo v imenu Republike Slovenije do konca marca 2017 načrtuje oddajo še treh nominacij za vpis na Reprezentativni seznam, in sicer: nominacijo Klekljanja čipk v Sloveniji, transnacionalno nominacijo Suhozidne gradnje, ki jo skupaj pripravlja 9 držav (Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Slovenija, Španija, Švica) in transnacionalno nominacijo Tradicionalne (vz)reje Lipicancev – zaenkrat dogovori potekajo z Avstrijo, načrtovano je sodelovanje s Hrvaško, Madžarsko in Slovaško.