Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica na 52. festivalu Jurjevanje v Črnomlju: "Naj bo jurjevanje naš skupni praznik"

Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar je v petek, 26. junija, kot slavnostna govornica odprla začetek festivala Jurjevanje, najstarejšega folklornega festivala pri nas, ki že 52 let poteka v Črnomlju. Uvodoma je navzoče pozdravila tudi v imenu Ministrstva za kulturo Repubklike Slovenije in poudarila: "Mnogo kulturnega izročila naše dediščine postane slišanega ali vidnega šele tedaj, ko ga poustvarijo pevci, godci, igralske, plesne ali folklorne skupine – tako kot ob jurjevanju."

 

Bela krajina je dežela starih običajev, narodnih noš, belokranjskega kola, tamburic in ljudi, ki cenijo kulturno dediščino in obujajo belokranjske šege. Prav jurjevanje je eden izmed tistih običajev, ki Belo krajino in njene ljudi spremlja že stoletja. Kdo danes ne pozna Zelenega Jurija, ki vsako leto s svojim prihodom naznanja pomlad? Njegov prihod je bila za ljudi vedno vesela novica, saj je to pomenilo, da se je zima dokončno poslovila in da je zopet prišel čas cvetočih travnikov in rodovitnih polj. In ko je človek res vesel, rad zapoje in zapleše ter tako svojo radost deli tudi z drugimi. Tako so skupaj z Zelenim Jurijem nastajali tudi  belokranjski ljudski plesi in številne ljudske pesmi, različne šege, ki so povezovale ljudi, jih združevale, prek njih pa se je razvijal tudi občutek pripadnosti.

 

Slovenske šege, plesi in ljudska pesem povezujejo Slovence doma in na tujem, povezujejo različne generacije, prispevajo k razumevanju lastnih korenin in spoštovanju slovenskega jezika ter kulturne dediščine, ki so jo ustvarjale generacije naših prednikov. Ljudski ples je bil na Slovenskem vedno del vsakdanjega in prazničnega življenja. "Kolo plešete na Slovenskem le v Beli krajini," je spomnila ministrica in dodala, da med najstarejša kola spada prav črnomaljsko kolo Aj, zelena je vsa gora. Organizatorjem folklorne prireditve je uspelo vzpostaviti tudi kulturni most med narodi, saj so k prireditvi pritegnili tudi folklorne skupine iz drugih držav. "Kulturne povezave pa so najboljša osnova za kasnejše gospodarske povezave med narodi in državami. Poznavanje in spoštovanje lastne kulture je namreč osnova za spoštovanje drugih kultur in medkulturni dialog," je poudarila ministrica.

 

Kot je dejala ministrica, imamo v Sloveniji bogato kulturno dediščino in izročilo. Naši muzeji, arhivi in galerije so polni eksponatov, ki pričajo o kulturi na slovenskih tleh, o življenju in običajih naših prednikov. Kljub dokajšnji razvitosti etnologije na Slovenskem pa lahko ugotovimo, da slovenska kultura in umetnost  nista našli zadovoljive poti v vrtce, v osnovne in v srednje šole ter ne v zavest Slovencev. Naši muzeji, arhivi in galerije niso ustrezno vključeni v slovenski izobraževalni sistem, in tudi zato ne igrajo v zadostni meri vloge sodobnih učilnic.

 

Ministrica je na koncu izrekla posebno priznanje občini Črnomelj in Razvojnemu informacijskemu centru Bela krajina za ohranjanje pomembne tradicije jurjevanja v Beli krajini. Ministrstvo za kulturo RS skrbi za ta folklorni festival prek Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki ima v Črnomlju svojo območno enoto. Zahvalila se je tudi Belokranjkam in Belokranjcem ter drugim udeležencem, ki z ljubeznijo in skrbnostjo ohranjajo belokranjske šege in navade ter jih prenašajo na mlajše generacije. "Naj bo to praznik slovenske in belokranjske tradicije, naj bo jurjevanje naš skupni praznik," je sklenila govor.