Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica za kulturo ob mednarodnem dnevu arhivov: "Arhivsko gradivo ni le vir informacij, ampak tudi nosilec človekovih pravic"

Ob mednarodnem dnevu arhivov, ki ga zaznamujemo 9. junija, je Ministrstvo za kulturo v ponedeljek, 8. junija, pripravilo novinarsko konferenco, na kateri je ministrica za kulturo uvodoma predstavila stanje na področju arhivov v Sloveniji, direktor Arhiva Republike Slovenije mag. Bojan Cvelfar pa je razkril strategijo razvoja arhivske dejavnosti pri nas.

 

Ministrica  mag. Julijana Bizjak Mlakar je poudarila, da arhivsko gradivo predstavlja izjemen vir informacij, nenadomestljiv materialni dokaz človeške aktivnosti in je hkrati podpornik demokracije ter identitete posameznikov in skupnosti, pa tudi nosilec človekovih pravic. Arhivsko gradivo je občutljivo, zato sta njegovo poznavanje in prizadevanje za njegovo ohranitev zelo pomembna.

 

Dejavnost arhivov zajema učinkovito upravljanje z dokumentarnim gradivom ter hrambo, varovanje in uporabo svetovne arhivske dediščine, hkrati pa tudi promocijo arhivske stroke. Arhivi ne hranijo le kulturnega bogastva, pač pa arhivski dokumenti predstavljajo tudi pravno-dokazno vrednost, s katero državljani lahko uveljavljajo svoje pravice. Prav zaradi tega si arhivi prizadevajo, da bi širša javnost bolj poznala njihovo poslanstvo in bogastvo gradiva, ki ga hranijo.

 

Ministrstvo za kulturo si prizadeva rešiti prostorsko problematiko, s katero se že leta srečujejo slovenski arhivi. Nekateri področni arhivi so že prejeli sredstva, s katerimi bodo lahko uredili dodatne depoje. Dodatna sredstva pa naj bi bila zagotovljena prek Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki je trenutno v proceduri sprejemanja. "Če bi bil zakon sprejet do konca letošnjega leta, bi ministrstvu uspelo rešiti prostorsko problematiko arhivov do leta 2020," je izpostavila ministrica.

 

Kot je dejal mag. Bojan Cvelfar, Arhiv Republike Slovenije v letošnjem letu pripravlja tudi novo strategijo za obdobje petih let, ki bo predstavljena v naslednjih mesecih. Glavne usmeritve te strategije se nanašajo na hranjenje in upravljanje elektronskega gradiva, njegovo nadaljnjo uporabo ter na digitalizacijo prvotno papirnega gradiva oziroma gradiva na drugih nosilcih, s čimer bi to gradivo lahko zaščitili, obnovili ter mu omogočili večjo dostopnost. Pomemben del te strategije pomeni tudi digitalizacija filmskega gradiva, ki je še vedno samo na filmskem traku, ter ureditev ustreznega depoja zanj na lokaciji Roška cesta v Ljubljani. Pomembno vlogo pa Arhiv Republike Slovenije igra tudi pri projektu digitalizacije skupne kulturne dediščine, ki se hrani v arhivih Beogradu. Za to gradivo imajo zelo velik interes vse naslednice nekdanje SFRJ, projektni svet pa sestavljajo vsi direktorji nacionalnih arhivov držav naslednic. "Pričakuje se, da bi sredstva za skupni projekt pridobili v okviru skladov EU," je dejal Cvelfar.

 

V spomin na leto 1948, ko je bil pod pokroviteljstvom Unesca ustanovljen Mednarodni arhivski svet, arhivarji jutri, 9. junija, praznujejo mednarodni dan arhivov. Slovenski arhivi obeležujejo mednarodni dan arhivov od leta 2011. Tudi letos bodo odprli vrata in predstavili svoje dejavnosti širši javnosti. Pri predstavitvi sodelujejo vse najpomembnejše arhivske ustanove, Arhiv republike Slovenije, pokrajinski arhivi, Arhivsko društvo Slovenije, Mednarodni inštitut arhivskih znanosti in drugi. Doslej so ob tej priložnosti predstavili različne vsebine, posvečene arhivski dediščini in arhivski dejavnosti, tako npr. deklaracije Mednarodnega arhivskega sveta, UNESCO konvencije o kulturni dediščini, restavratorsko-konzervatorske dosežke, varstvo fotografske dediščine in druge z arhivi povezane vsebine.