Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica ob odprtju Križnikovega pravljičnega festivala: "Kot imajo Nemci brata Grimm, imamo Slovenci Gašperja Križnika"

V petek zvečer, 5. 6. 2015, se  je ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar kot častna pokroviteljica udeležila osrednjega dogodka Križnikovega pravljičnega festivala, ki ga organizirajo Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Kulturno društvo Motnik, Irena Cerar in Ivanka Učakar. Na osrednjem dogodku so pravljice Gašperja Križnika, enega najpomembnejših zapisovalcev ljudskega slovstva, pripovedovali uveljavljeni pripovedovalci iz vse Slovenije. V uvodnem nagovoru je ministrica poudarila: "Prepričana sem, da so živahne društvene aktivnosti v Motniku, posebno še na kulturnem področju, lahko v mnogočem zgled celotni Sloveniji, izraz ponosa krajank in krajanov Motnika na svoje korenine, na svojo identiteto in na svojo kulturno dediščino."

 

Gašper Križnik je bil zanimiv in pomemben Motničan, etnolog in zbiralec slovstvene dediščine. Sam se je naučil brati in pisati, kasneje se je izučil za dobrega čevljarja. Vse življenje je imel veliko veselje z zbiranjem narodnega blaga: zapisoval je ljudske pesmi, pravljice, uganke, pregovore, šege, legende, šale ipd.

 

"Ko je s tridesetimi leti v Motniku odprl trgovino, v kateri je prihajal v stik z mnogomi ljudmi, je njegova strast še naraščala. Še naprej je zapisoval zgodbe, ki so mu jih pripovedovali domačini, okoličani, berači, vojaki in drugi obiskovalci Motnika. Če je bilo treba zapisati zanimivo pripoved, naj bi trgovino kar zaprl. Žena naj bi se večkrat jezila nanj, češ da bolj vestno zapisuje pripovedi kot pa svoje dolžnike," je ministrica predstavila anekdoto o Križnikovem delu.

 

Križnikovo gradivo je dragocen zaklad nesnovne kulturne dediščine, ki priča o tem, da smo Slovenci v pravljičnem in pripovednem izročilu enakovredni drugim narodom. "Tako kot imajo Nemci brata Grimm, imamo Slovenci Gašperja Križnika, in če Nemci častijo Grimma, je prav, da damo Slovenci po več kot sto letih Križniku mesto, ki mu pripada," je opomnila ministrica in dodala, da so Motničani vrednost dela Gašperja Križnika prepoznali. Ministrica je ob tem posebej izpostavila Jožeta Semprimožnika, ki je med najbolj zaslužnimi za zbornik, ki je izšel ob 160. obletnici Križnikovega rojstva. Zbornik je nastal kot rezultat mednarodnega interdisciplinarnega posvetovanja, ki je potekalo ob stoti obletnici njegove smrti in je predstavil Gašperja Križnika kot enega najpomembnejših zbiralcev slovenske slovstvene folklore.

 

"In kot je rekel dr. Janez Bogataj, eden od mojih predhodnikov v častnem pokroviteljstvu tega festivala, je Gašper Križnik potrdil znano reklo, da v domačem kraju nihče ni prerok. Danes smo lahko zadovoljni, da je Gašper Križnik vztrajal pri zbiranju slovenske slovstvene folklore kljub neugodnim okoliščinam v katerih je ustvarjal. Ker v ljubljanskih uredništvih njegovih zbranih zgodb niso želeli objavljati, je objavljal v Zagrebu in v drugih južnoslovanskih časopisih,” je še povedala ministrica.

 

V zaključku nagovora se je iskreno zahvalila Matični knjižnici Kamnik, Kulturnemu društvu Motnik, Turističnemu društvu Motnik in številnim posameznikom, da lahko danes Križnikovim pravljicam prisluhnemo tudi v živo, ter vsem navzočim zaželela obilico užitkov, novih izkušenj, znanstev, prijateljstev in seveda novih pravljic.