Skoči na vsebino

NOVICA

Simpozij ob 120 – letnici rojstva Vinka Möderndorferja


Ministrica za kulturo, mag. Julijana Bizjak Mlakar je v uvodnem nagovoru ob 120 – letnici rojstva izjemnega in mnogostranskega učitelja, revolucionarja, delavskega voditelja in zbiratelja narodnega blaga poudarila, da je redkokdaj  strokovni simpozij rezultat tako vznemirljivega iskanja lastnih korenin in osebne identitete, kot je to značilno za simpozij ob obletnici rojstva Vinka Möderndorferja . Triletno trdo delo pri  iskanju odgovorov o življenju in delu Vinka Mӧderndorferja, ki se je rodil pred 120 leti, je vnukoma tega velikega moža, ge. Viti Mavrič in g. Vinku Mӧderndorferju, kjer nosi slednji ime in priimek po svojem dedku, razkrilo podatke, ki pričajo o tem, za kako zgodovinsko pomembnega moža gre.  Pridobljena spoznanja o delu in življenju Vinka Mӧderndorferja prinašajo družbi in državi odgovornost, vrniti mu mesto v zgodovini in v učbenikih, ki mu pripada glede na njegov velik doprinos k družbi.

Vinko Mӧderndorfer je bil preganjan in iz zgodovine izbrisan zaradi svoje upornosti, in neuklonljivosti med drugo svetovno vojno in po njej.

Razumljiv je ponos vnukinje in vnuka ob odkritju, da je bil njun dedek revolucionar, narodopisec, znanstvenik, delavski voditelj, učitelj in domoljub, ki je pomembno vplival na spremembe okolij, v katerih je živel in ustvarjal. Tudi etnološki stroki je Vinko Mӧderndorfer zapustil bogato zapuščino z zbiranjem in objavami narodnega blaga.


Ob teh odkritjih si nehote zastavimo vprašanje, koliko podobnih vznemirljivih zgodb še skrivajo slovenski arhivi.


Simpozij, ki ga je ministrica tudi otvorila, bo življenje in delo Vinka Mӧderndorferja osvetlil z različnih zornih kotov – z vidika narodopisja, etnologije, antropologije, ljudske medicine, pravljičarstva ter njegovega političnega delovanja.


Kadarkoli se srečamo z zgodbami številnih domoljubov, ki so skrbno zbirali narodovo bogastvo, si prizadevali za ohranitev slovenstva in za razvoj solidarne družbe, ne moremo mimo obžalovanja, da smo po realizaciji velikega osamosvojitvenega projekta kulture pred malo več kot dvajsetimi leti kot družba in država podlegli neoliberalizmu in tudi zato pridobljeno samostojnost zapravili. Danes nismo več gospodarsko, monetarno, obrambno in politično suverena država.

Ministrica je v svojem govoru še poudarila, da jo kljub temu navdaja z optimizmom vedenje o številnih posameznikih, ki se zavedajo pomena kulture, svojih korenin, identitete in vpliva kulture na oblikovanje identitete skupnosti. Narod, ki se zaveda svojih korenin, pomena lastnega jezika in spoštuje svojo kulturo, je lahko odprt do drugih kultur in zmožen dialoga znotraj večkulturnosti.