Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica za kulturo odprla prostore prenovljene Maistrove knjižnice UK

Ministrica za kulturo, mag. Julijana Bizjak Mlakar se je danes udeležila slavnostnega odprtja prenovljene Maistrove knjižnice UKM v Mariboru. Ob tej priložnosti je tudi nagovorila zbrane.

 

V začetku nagovora je izpostavila zadovoljstvo nad odprtjem prenovljene, Maistrove knjižnice, ki ji je še posebej drago zaradi osebne povezanosti z Rudolfom Maistrom - Vojanovom, slovenskim generalom, pesnikom, borcem za severno mejo in strastnim bibliofilom. »Mladost sem preživela v Kamniku, v hiši, nasproti rojstne hiše Rudolfa Maistra. Kamniški domoljubi so med drugo svetovno vojno tvegali življenje, ko so z rojstne hiše sneli in skrili spominsko ploščo generalu Maistru ter jo s tem zavarovali pred zanesljivim uničenjem, po vojni pa jo spet vrnili na prejšnje mesto. Gimnazija, v katero sem bila vpisana kot srednješolka in kasneje v njej tudi poučevala, nosi ime Rudolfa Maistra. Mesto Kamnik se kiti z nazivom »Kamnik, mesto Rudolfa Maistra«, je povedala ministrica in dodala, da so Kamničani izjemno ponosni na svojega rojaka, ki ga je vodila občutljiva pesniška duša in slovenska narodna zavest, ko je kljub tedanji neodločni politiki v Ljubljani, Sloveniji izboril današnjo severno mejo ter s tem tudi Maribor. »Rudolf Maister na poseben način preko delovanja Zveze društev General Maister povezuje Kamničane z Mariborčani in s prebivalci številnih drugih slovenskih občin,« je dodala ministrica. 

 

V nadaljevanju je ministrica mag. Bizjak Mlakarjeva izpostavila ljubezen do knjig, ki je bila Maistru privzgojena že v zgodnji mladosti, njegovi materi pa gre zasluga, da je postal strasten zbiralec in dober poznavalec slovenskih publikacij, še posebej starejših slovenskih tiskov. Zbral je skoraj 6.000 tiskov, med katerimi zagotovo izstopajo znamenita dela vseh pomembnejših slovenskih avtorjev njegovega časa ter izjemna zbirka slovenske periodike iz 19. in prve četrtine 20. Stoletja. »Dragocenosti, kot so Dalmatinova Biblija, Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske in dela Svetokriškega ne kažejo zgolj na svetovljanstvo in na poseben čut generala Maistra do slovenstva ter slovenskega jezika, temveč tudi na njegovo narodno zavest in na skrb za razvoj bralne kulture slovenskega naroda,« je še poudarila ministrica.

 

V nadaljevanju je povedala, da je prav narodna zavest lastnost, ki jo pogrešamo v Sloveniji. »Če bi Slovenci v zadostni meri gojili domoljubna čustva, se ne bi danes nekateri javno spraševali, če je nacionalno že tudi nacionalistično, ali je subvencioniranje slovenske knjige in slovenskega filma sploh potrebno, ali sta v dobi spleta poznavanje slovenskega jezika in promocija branja slovenskih knjig sploh še potrebni. Ne bi se spraševali, ali je potrebno spodbujanje branja slovenskih knjig s pomočjo financiranja knjižnične dejavnosti,« je povedala ministrica. Poudarila je, da se na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije zavedamo, da je knjižnična dejavnost izrednega pomena za spodbujanje bralne pismenosti in za razvoj demokratičnega mišljenja.

 

V zaključku nagovora je čestitala vodstvu za celostno prenovo prostora in Maistrove knjižnice, ki bo še naprej na voljo vsem generacijam, da bodo lahko z vpogledom v znanja preteklosti oblikovale svojo bodočnost.