Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar odprla 49. festival Borštnikovo srečanje

 

Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar je danes zvečer v Mariboru odprla 49. festival Borštnikovo srečanje.

 

 

 

 

Govor ministrice za kulturo

 

Spoštovani gledališki ustvarjalci, cenjeni ljubitelji gledališke umetnosti!

           

Počaščena sem, da lahko nocoj z nekaj mislimi in lepimi željami na pot pospremim že 49. osrednji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje. 

 

Seveda so vse veje umetnosti pomembne, a vendarle je scenska umetnost nekaj posebnega, saj je od nekdaj sinteza tako književnosti kot likovnih umetnosti, tako glasbe kot plesa, in -  kot pravi Hamlet v svojem nagovoru igralcem - prav zaradi te sinteze “je od nekdaj bil, je in ostane namen gledališke igre, da drži tako rekoč življenju zrcalo”.  V gledališkem zrcalu pa gledamo tako sebe kot soljudi oziroma svet, v katerem živimo in ki ga vsi mi soustvarjamo.

 

Magičnost odrskega zrcala in čudež igralca, ki se spremeni v nekoga drugega, hkrati pa nam kaže našo zrcalno sliko, nas že več tisoč let vedno znova začarata. Tega se ne da razložiti drugače kot tako, da ljudje ob mojstrsko zasnovanih, napisanih in odigranih zgodbah ter vlogah začutimo in spoznamo nekaj, česar v naših vsakdanjih življenjih ne zmoremo. Pa ne le danes. 

 

Do zdaj so že ob vsakem novem medijskem izumu gledališču napovedovali zaton: ob množičnem tisku knjig in časopisov, ob vzponu filma, radia in televizije  ter zadnja leta ob pojavu spleta.  A so se vse te napovedi izkazale za napačne.

 

Noben ekran in nobena tehnična naprava ne more nadomestiti človeškega stika z umetnostjo, ki ga v največji meri pooseblja prav gledališka skupnost igralcev in gledalcev. Njena enkratnost, njena neposrednost in njena minljivost so neposredne vezi življenja gledališke predstave z življenjem vsakega posameznika.

 

In tako, kot je v svoji eksistenci ranljiv vsak posameznik, je ranljiv organizem tudi gledališka skupnost in je ranljiva nacionalna kultura. Ranljiva predvsem tam, kjer je ujeta v mrežo finančnih interesov in prioritet različnih družbenih skupin.  Ranljiva zato, ker resnica pogosto ni tisto, kar bi tisti, ki odločajo o naši usodi, želeli slišati. Ranljiva zato, ker govori o temeljnih rečeh našega bivanja, ne pa o tistem, s čimer se dnevno trguje in manipulira. In prav zato nacionalna kultura ni le ranljiva – je tudi močna, močnejša, kot si mislijo tisti, ki jo podcenjujejo.

 

Slovensko gledališče deluje danes v zaostrenih razmerah. Od nastopa finančne krize se sredstva krčijo. Dolgoročne programe je vse težje načrtovati. Naloga ministrstva za kulturo je, da olajša položaj umetnikom in ustvarjalcem, ki delujejo v kulturi. Da stori vse, da bo družba vključno z odločevalci razumela, da je ustvarjalnost temelj razvoja naše družbe in umetnost najvišji izraz naše identitete.  Da bo razumela, da je investiranje v kulturo, umetnost in ustvarjalnost naša najboljša naložba za prihodnost, za hitrejšo vzpostavitev vključujoče družbe znanja, razumevanja in dialoga, v središču katere je človek in njegove resnične potrebe. 

 

Naša gledališka umetnost sodi med najodličnejše dosežke slovenske ustvarjalnosti. V širšem mednarodnem prostoru je slovensko gledališče med najuglednejšimi ambasadorji dosežkov naše kulture in prepoznaven promotor slovenske države. Pomemben del zaslug za širšo prepoznavnost slovenske gledališke umetnosti si lahko upravičeno lasti tudi Borštnikovo srečanje. Za ta dosežek iskreno čestitam umetniški direktorici Borštnikovega srečanja Alji Predan in vsem drugim, ki ste doslej prispevali k oblikovanju te mariborske blagovne znamke. 

 

Spoštovani. Iskreno čestitam letošnjemu dobitniku Borštnikovega prstana, gospodu Vladu Novaku, vsem skupaj pa želim čim imenitnejši festival, pravi praznik slovenskega gledališča!