Skoči na vsebino

NOVICA

Minister za kulturo dr. Uroš Grilc v Pokrajinskem arhivu Maribor: "Dragocenosti arhivov se zavedamo šele, ko jih izgubimo"

Minister za kulturo dr. Uroš Grilc je danes obiskal  Pokrajinski arhiv Maribor, v katerem zaposleni skrbijo za 1952 fondov in zbirk arhivskega gradiva v količini cca 18.000 tm. V izjavi za medije je minister za kulturo povedal, da "arhivi hranijo celoten spomin človeštva, največje dragocenosti, pa tudi gradivo, katerega dragocenosti se zavedamo šele, ko ga izgubimo. Od vsega gradiva, ki ga hranijo slovenski arhivi, se trenutno v Sloveniji ukvarjamo le s slabo polovico odstotka celotnega gradiva, četudi novela daje pravici do vednosti absolutno prednost pred pravico do zasebnosti, ki je skrčena na minimum.Celo tako, da bo po noveli preprosto dostopno 75% gradiva nekdanje SDV, po trenutnem zakonu pa je to dostopno le v obsegu 5%. Novela poleg tega odgovarja tudi na problematiko e-hrambe arhivskega gradiva in prepričan sem, da jo bomo na refendumsko nedeljo 8 junija podprli."

  

Minister si je ob tej priložnosti ogledal tud razstavo »Zakladnica spominov v Pokrajinskem arhivu Maribor, ter prostore čitalnice, računalniškega muzeja in skladišča, v katerih Pokrajinski arhiv Maribor hrani in varuje raznovrstno arhivsko gradivo. Dragoceni arhivski dokumenti so z vseh področij: uprava, pravosodje, gospodarstvo, šolstvo, društva in bogate zbirke arhivskega gradiva kot so zbirke fotografij in razglednic, ter družinski albumi. Bogata je zbirka zemljiških knjig gospoščin ter magistratov mest in trgov, zbirka gradbenih načrtov. Računalniški program ScopeArchiv omogoča spletno pregledovanje popisanega arhivskega gradiva, kar raziskovalci pogosto uporabljajo za dostop do arhivskega gradiva. Arhiv hrani pergamentne listine, ki so nastale med leti 1246 in 1865,  tematsko zaokrožene zbirke arhivskih dokumentov,  dokumente zemljiških posesti in veleposesti od 15. stol. ter samostanskih redovnih skupnosti od 17. Stol, arhivsko gradivo upravnih uradov, sodišč, podjetij, denarnih ustanov, združenj, društev in institucij od srede 19. stol., iz obdobja po II. svetovni vojni arhivsko gradivo okrožnih, okrajnih, občinskih, mestnih in krajevnih ljudskih odborov in drugih političnih, upravnih in sodnih organizacij oz. ustanov ter številne  osebne fonde in zbirke zgodovinarjev z območja Slovenske Štajerske, znanstvenikov, politikov, pisateljev, skladateljev in drugih.

  

Pokrajinski arhiv Maribor se sooča z veliko prostorsko problematiko. Prostore ima na štirih lokacijah, večina depojev je neprimernih ali pa zapolnjenih z gradivom.  Zato si Ministrstvo za kulturo že dalj časa prizadeva celovito rešiti prostorsko problematiko, ki je uvrščena tudi med prioritete reševanja v Resoluciji o Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017. Sprva so bili napori vezani na matično stavbo na Glavnem trgu 7, kjer je denacionalizacijski postopek trajal skoraj dve desetletji. Kasneje je potekalo iskanje rešitve v smeri umestitve novogradnje na območju Mestne občine Maribor, za kar je bilo preverjeno več možnih lokacij (zadnja možnost na območju Srednješolskega centra ob Ljubljanski ulici na Taboru v Mariboru se je izkazala za neizvedljivo). Ker je bila v marcu 2014 s strani Inšpektorata RS KM izdana inšpekcijska odločba za najeti depo arhiva na lokaciji Jadranska cesta 27,  se je minister že marca letos za pomoč pri iskanju ustreznega zemljišča za novogradnjo arhiva ali stavbe, ki bi jo lahko prilagodili za potrebe arhiva (tj. prazen objekt, v katerega bi lahko ob ustrezni prilagoditvi namestili arhivske depoje) obrnil tudi  na župana Mestne občine Maribor dr. Andreja Fištravca, ki se je prošnji odzval. V prihodnje je prioritetno tudi reševanje prostorske problematike Enote za Prekmurje v Dolini pri Lendavi vključno z izbiro bolj primerne lokacije enote.

  

Med največje »bisere« mariborskega arhiva sodi Zbirka listin z 1174 listinami, med katerimi je najstarejša datirana z datumom 8. avgust 1246. Pokrajinski arhiv Maribor  je drugi največji regionalni arhiv, ki s svojimi enotami  izvaja javno arhivsko službo za območje upravnih enot Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica.