Skoči na vsebino

NOVICA

Minister za kulturo v največjem slovenskem regionalnem arhivu Zgodovinskem arhivu Ljubljana: "Arhivi so arheologija naše vednosti"

Minister za kulturo dr. Uroš Grilc je danes v okviru dnevov odprtih vrat obiskal Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je leta 1898 nastal iz takrat že ustanovljenega Mestnega arhiva ljubljanskega in je danes največji slovenski regionalni arhiv. Ministra dr Grilca je vodstvo arhiva na obisku seznanilo s stanjem in nekaterimi težavami, med katerimi izstopata prostorska omejenost in kadrovska »podhranjenost«.  Ljubljanski arhiv ima namreč prostore na enajstih lokacijah, večina depojev je neprimernih ali pa zapolnjenih z gradivom.  Minister je v pogovorih poudaril, da ostaja reševanje prostorske problematike arhivov skladno z NPK prioriteta ministrstva na področju arhivske dejavnosti. Ministrstvo že izvaja nekatere aktivnosti za rešitev prostorske problematike obiskanega arhiva, še predvsem za Enote v Ljubljani in Novem mestu, kjer je stanje najslabše. Tako poteka tudi priprava projektne dokumentacije za potrebe Zgodovinskega arhiva  Ljubljana na Kvedrovi v Ljubljani ter priprava projektne dokumentacije za Enoto za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu v kompleksu gradu Grm.

  

Ministru je vodstvo arhiva predstavilo priprave na prihodnjo razstavo ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne »Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod! Kranjci v zaledju prve svetovne vojne« in ga seznanilo s skorajšnjo izdajo pravljice »Miška Mica najde Leopoldovo pismo Rozaliji«, za katero je minister dejal, da je izjemnega pomena, saj dokazuje kako pomembno vlogo igrajo arhivi v naši družbi tudi širše, hkrati pa odpira miselne svetove tudi najmlajši populaciji. "Arhivi so arheologija naše vednosti," je še dejal minister.

  

Obiskani arhiv velja za prvo arhivsko ustanovo na ozemlju današnje Slovenije, ki je delovala samostojno in ne v okviru muzeja ali knjižnice. Pesnik in teolog Anton Aškerc je postal prvi mestni arhivar, z njegovo zaposlitvijo pa se je začelo obdobje sistematičnega in neprekinjenega dela z arhivskim gradivom ljubljanskega magistrata. Arhiv opravlja svojo dejavnost na sedežu in v dislociranih organizacijskih enotah za Gorenjsko v Kranju, za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu, v enoti v Škofji Loki in enoti v Idriji.

  

Zgodovinski arhiv Ljubljana hrani v svojih depojih najrazličnejše arhivsko gradivo. Posebej lahko izpostavimo zbirke listin, med katerimi je najstarejša ohranjena listina iz leta 1320, rokopisnih knjig, zemljevidov, kart, načrtov in fotografij. Prav tako pomembno je tudi arhivsko gradivo, ki je nastalo pri poslovanju mesta Ljubljane in še nekaterih drugih mest, gradivo cehov, sodstva, gospodarstva, šolstva, društev, posameznikov in družin ter političnih organizacij. Večina starejšega gradiva je pisana v gotski kurzivi in v nemškem jeziku, ker je bila nemščina do leta 1882 uradni jezik poslovanja. Konec leta 2013 je bilo v arhivu 3279 fondov in zbirk, kar je 14.105,0 tm arhivskega gradiva, 38.418 fotografij, 3.023 mikrofilmskih kolutov (to so predvsem varnostne kopije arhivskega gradiva), 652 filmov in 398 nosilcev zvoka.

  

Med redno dejavnost arhiva sodi sodelovanje z ustvarjalci arhivskega gradiva, kar se kaže predvsem pri stikih z javnopravnimi osebami pri določanju arhivskega gradiva, dajanju dodatnih pisnih in ustnih navodil  javnopravnim osebam za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega, nadzoru in svetovanju pri materialnih pogojih varstva arhivskega in dokumentarnega gradiva, prevzemanju arhivskega gradiva, izobraževanju uslužbencev javnopravnih oseb in preizkusih znanja s tega področja. V letu 2013 je bilo opravljenih 330 obiskov javnopravnih oseb in izdanih 55 navodil za odbiranje. Na seminarjih, ki jih je arhiv organiziral za uslužbence, ki delajo z dokumentarnim gradivom, je bilo 268 udeležencev, od teh jih je 108 opravilo tudi preizkus strokovne usposobljenosti. V letu 2013 je bilo izdelanih oziroma dopolnjenih 102 popisov arhivskega gradiva. Arhiv uporabnikom posreduje gradivo v pravne in raziskovalne namene,  v letu 2013  je bilo izdanih  469 potrdil in sicer predvsem za premoženjskopravne zadeve, šolanje, gradbene zadeve, delovno dobo, denacionalizacijo. Arhivsko gradivo za znanstveno raziskovalne namene je v letu 2013 potrebovalo 1.566 uporabnikov, zaradi pravnega interesa pa  1.271 uporabnikov. Pripravljenih je bilo 6 razstav. Prav tako so bila organizirana vodenja šolskih in drugih skupin s predstavitvijo arhiva, arhivske dejavnosti in arhivskega gradiva za 348 obiskovalcev.

  

Minister je ob robu obiska, v zvezi z aktualnimi predreferendumskim dogajanjem povedal, da se je šele sedaj izkazalo, koliko stvari je še nerazrešenih na področju arhivske problematike. Minister pričakuje, da bodo pravosodni organi opravili svoje delo in ustrezno ukrepali proti tistim, ki so odgovorni za uničenje velikega dela slovenskega arhiva. Pri tem glavni motiv ne sme biti politični lov na čarovnice, ampak skrb za našo skupno dediščino.