Skoči na vsebino

NOVICA

Predstavitev rezultatov javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje od 2014 do 2017

Na današnji novinarski konferenci smo na Ministrstvu za kulturo predstavili rezultate javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje od 2014 do 2017. Skladno z razpisnim besedilom je bilo izbranih 32 javnih kulturnih programov, ki so kot določa krovni zakon v kulturi po obsegu, kakovosti in dostopnosti primerljivi s programi, ki jih zagotavljajo javni zavodi na področju kulture. Skupna vrednost dodeljenih sredstev na letni ravni je 2.681.300 evrov. Izmed sprejetih v sofinanciranje so bila 18-im prijaviteljem na letni ravni dodeljena večja sredstva, kot so jih prejeli v letu 2013, 11-im prijaviteljem manjša in enemu izvajalcu enaka sredstva na letni ravni kot jih je prejel v letu 2013. Dva izvajalca pa v preteklem obdobju nista bila financirana kot javna kulturna programa. (več o rezultati razpisa)

 

Minister za kulturo dr. Uroš Grilc je uvodoma dejal, da postopek razpisa na ministrstvu vodimo transparentno in da so zato na spletni strani ministrstva objavljeni rezultati razpisa skupaj z obrazložitvami strokovnih komisij, pritožbami in odgovori, številke o izbranih prijaviteljih pa pričajo o tem, da strokovne komisije niso odločale po sistemu uravnilovke, ampak da vsak razpis šteje zase. Poudaril je, da je bila v letošnjem razpisnem postopku novost, ki jo je pohvalila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, in sicer, da so člani strokovnih komisij glede obveznosti izločitve iz postopkov odločanja o prijaviteljih, s katerimi so povezani, že ob imenovanju podali izjave s seznami vseh projektov, kjer so sodelovali. Kot pomemben vidik transparentnosti je minister izpostavil tudi novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je ministru odvzel možnost diskrecijskega odločanja na programih in projektih, kar je stvar strokovnih komisij. Minister jih sicer lahko zaprosi za pojasnila, ne more pa odločati drugače.


Minister je tudi izpostavil, da je razpis za sofinanciranje večletnih kulturnih programov le eden izmed razpisov, s katerimi ministrstvo podpira nevladni sektor.
- Poleg navedenega razpisa je ministrstvo objavilo javni razpis za sofinanciranje večletnih kulturnih projektov, na katerem je na voljo 1.050.000 evrov sredstev na letni ravni, rezultati bodo objavljeni predvidoma v sredini februarja.
- Objavljen je bil tudi javni ciljni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področjih uprizoritvenih in glasbenih umetnosti za digitalizacijo in informacijsko podporo, ki ju bo v letih 2014-2017 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo v vrednosti 240.000 evrov na letni ravni.
- Na javnem razpisu za povečanje zaposlitvenih možnosti mladih na področju likovne umetnosti je bilo za obdobje 2013-2015 izbrano Društvo ŠKUC v višini sofinanciranja v višini 266.799 evrov, pri čemer je delež EU 85 odstotkov in slovenska udeležba 15 odstotkov.
- Pred objavo je še razpis za sofinanciranje enoletnih kulturnih projektov (485.000 evrov).
- Prav tako bo v kratkem objavljen tudi razpis evropskega socialnega sklada, ravno tako namenjen nevladnim organizacijam s področja kulture (1 mio EUR), ki se bo osredotočal na zvišanje zaposlenih v kulturi.
- Objavljeni bodo tudi javni poziv za odkup vizualnih del in sodelovanje na umetniških sejmih, javni razpis za podporo na področju kreativnih industrij, v sodelovanju z veleposlaništvi pa poziv iz kulturnega sklada Ministrstva za kulturo in Ministrstva za zunanje zadeve za promocijo slovenske kulture v tujini.

 

Minister je tudi poudaril, da je zaveza koalicijske pogodbe, da se sredstva za nevladne organizacije v letu 2014 povečujejo, ter da na račun evropskih sredstev pričakujemo celo večji delež v proračunu ministrstva (10 odstotkov v letu 2013). Zaključil je še, da ministrstvo v pripravah celovitih sprememb krovnega zakona v kulturi proučuje tudi možnost, kako preoblikovati in izboljšati delo strokovnih komisij, kjer je ena izmed možnosti na področju umetnosti opustitev sistema strokovnih komisij in oblikovanje Sveta za umetnost kot kolektivnega organ s strokovnjaki iz različnih področij ter razmejitev pri odločanju med strokovnim uslužbencem ministrstva in člani strokovnih komisij, pri čemer mora prvi dobiti jasno mesto pri odločanju o merljivih kriterijih, strokovne komisije pa pri odločanju o vsebini.