Skoči na vsebino

NOVICA

Za večjo dostopnost arhivskega gradiva

Z novelo Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki je bila pred dnevi sprejeta v Državnem zboru, ne zapiramo dostopa do arhivov, temveč prav nasprotno - olajšujemo vpogled do arhivskega gradiva.

 

1. Veljavni zakon je že doslej varoval občutljive osebne podatke, ki se nanašajo na primer na zdravstveno stanje ali spolno življenje posameznika. Iz zakonsko naštetega seznama teh osebnih podatkov smo z novelo zakona črtali politično in filozofsko prepričanje, članstvo v političnih strankah in sindikatih. To pomeni, da je iz vidika osebnih podatkov zdaj odprtih več dokumentov.

 

2. Še pomembneje, po zakonu iz 2006 je dovoljenje za vpogled v te dokumente morala dati arhivska komisija. Po novem bo uporabnik imel prost dostop do tega gradiva, v njem pa bodo prekriti le morebitni občutljivi osebni podatki (na primer zdravstveno stanje) – t.i. anonimizacija. Če pa bo uporabnik želel dostop tudi do teh delov, pa bo, kot je moral po doslej veljavnem zakonu sicer storiti za prav vse dokumente z občutljivimi osebnimi podatki, vložil ugovor na arhivsko komisijo ter v primeru pozitivne rešitve imel neomejen dostop do gradiva, torej tudi do teh občutljivih osebnih podatkov.

 

3. Po novem dostop do gradiva, ki je nastal pred datumom 17. 5. 1990, ne bo več omejen s krogom taksativno naštetih organizacij, na katere naj bi se gradivo nanašalo. V zakonu iz 2006 so naštete nekdanje družbenopolitične organizacije (kot so Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva ter Zveza sindikatov Slovenije), organi notranjih zadev in pravosodni organi, ne pa tudi druge organizacije (denimo Predsedstvo SRS, Izvršni svet SRS, republiški sekretariati in podobno). Z novelo bodo dostopni arhivi vseh javnopravnih oseb – torej tudi tisti, ki sicer nosijo določeno stopnjo tajnosti.

 

4. Izpostaviti velja, da bo zaradi potreb uradnih postopkov, ki jih vodijo državni organi, organi lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava, kot na primer predkazenski in kazenski postopki, tudi postopki parlamentarnih komisij, arhivsko gradivo še naprej dostopno v celoti, saj se zakon v tem delu z novelo ne spreminja.

 

5. Arhivska komisija je skladno z novelo o vlogah glede dostopa do gradiva dolžna odločiti najkasneje v dveh mesecih. Arhiv RS bo glede zahteve po anonimizaciji dolžan gradivo tako opremiti v roku največ dveh mesecev.

 

Novela arhivskega zakona ob soglasju arhivske stroke, upoštevaje dejansko prakso, s katero se glede dostopa do arhivskega gradiva srečujejo raziskovalci in novinarji ter Arhivska komisija in Arhiv RS, transparentno in na kar najbolj jasen način ureja dostop do arhivskega gradiva. Zato na ravni dejstev preprosto ni prav nobenega stvarnega argumenta, ki bi potrjeval, da se arhivi zapirajo. Nasprotno, s sprejetjem novele so slovenski arhivi bolj dostopni kot kdajkoli.