Skoči na vsebino

NOVICA

Sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017

Državni zbor je s 67 glasovi za in 1 proti potrdil Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, ki postavlja temelje novega kulturnopolitičnega modela, usmerjenega v skrb za formalne pogoje njenega delovanja, ob tem pa daje zavezo, da kultura svoj smisel, namen in mesto v svetu artikulira sama. Prav dobro urejeni normativni pogoji ob sočasnem distanciranju države od odločanja o kulturnih vsebinah namreč omogočajo največji možni razvoj in raznolikost kulture. Sledi alternativi obstoječega stanja, da slovenska kultura doživi prenovo celotnega modela kulturne politike, na novo opredeli položaj producentov v kulturi, javnega sektorja, nevladnih organizacij, samozaposlenih v kulturi in zasebnega sektorja, in jim zagotovi ustrezne normativne pogoje, udejanji dosežen odmik države od odločanja o vsebinah, poveča avtonomijo javnih inštitucij in kulturi podeli mesto ustvarjalne anime razvoja posameznika in družbe - ne retorično in načelno, temveč dejansko.

 

Nacionalni program za kulturo 2014-2017 prinaša razvojne cilje in ukrepe, s katerimi poskuša spodbuditi razvojne potenciale države na različnih področjih in kulturo vzpostaviti kot enega ključnih dejavnikov razvoja posameznika in družbe.  Na kulturo resno računa, s tem, ko jo povezuje z drugimi družbenimi sistemi in podsistemi, ko utrjuje navezo z vzgojo in izobraževanjem, ko gradi mostove do gospodarstva in mladih, ko govori o jasnih številkah na pravih mestih, in ko ne nazadnje tudi kot prvi svoje vrste zares omenja in celovito obravnava trg dela v kulturi. Njegovi osrednji cilji so porazdeljeni na treh ravneh, in sicer na: 1. posameznih področjih kulture, ob definiranju ustreznih ukrepov, ki odgovarjajo na ključne izzive področja; 2. prečnih področjih, ki vsebinsko bogatijo in dajejo dodano vrednost posamičnim področjem; 3. strukturni ravni, ki zadeva predvsem reformo trga dela v kulturi. Velik del razvojnih projektov je usklajen z usmeritvami nove finančne perspektive EU, zato si resor kulture od nje precej obeta in šele z Nacionalnim programom za kulturo postaja resen sogovornik pri načrtovanju razvojnih projektov.

 

Sprejetje resolucije o nacionalnem programu za kulturo določa Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. S sprejetjem resolucije za obdobje 2014-2017 kultura po dveh letih ponovno dobiva nacionalni program kot dokument. Izpolnjeno zavezo ministra za kulturo dr. Uroša Grilca z začetka mandata, da bo osnutek posredovan javnosti v roku dveh mesecev, je s potrditvijo resolucije na vladi dopolnila nova – zaveza, da bo delo kulturne politike vselej na ravni njenih obljub. In s sprejetjem v Državnem zboru, se pravo delo šele prične.