Skoči na vsebino

NOVICA

Predlog Zakona o enotni ceni knjige

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o enotni ceni knjige.
 
Zakon o enotni ceni knjige določa nova pravila na področju delovanja knjižnega trga, saj bodo založniki svobodno določali ceno, ki pa je ne bo mogoče spreminjati najmanj šest mesecev, bralci pa bodo knjige na kateremkoli prodajnem mestu lahko kupili po enotni ceni. Boljša dostopnost knjige in višja bralna kultura torej predstavljata končna cilja zakona, več prodanih knjig – Slovenci smo med najslabšimi kupci knjig v Evropi -  pa posledično prinaša tudi boljši položaj avtorjev in založnikov.

 

Zakon o enotni ceni knjige tako ureja stanje na knjižnem trgu z vidika posebnega statusa knjige kot kulturne dobrine in je novost v naši pravni praksi, sicer pa podobno ureditev poznajo v 12 državah članicah EU.

 

Zakon o enotni ceni knjige tako ureja precej neurejeno stanje na slovenskem knjižnem trgu, za katerega je značilna velika razpršenost založniških subjektov (1409 izdajateljev je izdalo knjige v letu 2012) in izredno slabo delujočem knjižnem trgu, ki korenini v slabo razviti in delujoči knjigarniški mreži, nizkih nakladah in povprečno visoki ceni knjige (19,23 evrov). Kljub temu, da bo zakon na eni strani regulator in stabilizator slovenskega knjižnega trga, pa na drugi strani ne bo dušil komercialnih pobud in prodajnih inovacij udeležencev v knjižni verigi.
 
Osnutek Zakona o knjigi je Ministrstvo za kulturo pripravilo na pobudo Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev, ki združuje 59 knjižnih založnikov in knjigotržcev, katerih skupni realizirani promet predstavlja 90 odstotkov panoge. Zakon torej odraža potrebo večjega dela založniške in knjigotrške panoge, ministrstvo pa je zakon preverilo in dopolnilo še v široki javni razpravi, v okviru katere je ministrstvo prejelo 42 odzivov različnih predstavnikov zainteresirane javnosti. Vse prispele pripombe je ministrstvo podrobno preučilo, številne upoštevalo in pripravilo osnutek Zakona o enotni ceni knjige, ki predstavlja pomemben korak k boljši dostopnosti knjige, kar je tudi izkušnja držav s takšno ureditvijo (Avstrija, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Nizozemska), kjer povprečna cena knjige raste počasneje od rasti življenjskih stroškov. V primerjavi z navedenimi državami je predlog zakona v prosto konkurenco posegel v daleč najmilejši meri, saj je določil najkrajše obdobje trajanja enotne cene, ki jo založniki posameznemu naslovu še vedno postavijo sami, morajo pa se je držati pri prodaji končnim kupcem na vseh prodajnih mestih najmanj šest mesecev (drugod od 8 do 18 mesecev).

 

Prav zato, ker je zakon nastajal skozi živahno in mestoma tudi polemično javno razpravo, je Ministrstvo za kulturo prepričano, da bodo njegovi učinki na dolgi rok pozitivni tako glede dostopnosti knjige po različnih prodajnih poteh, glede spreminjanja navade kupovanja knjig in glede postopnega nižanja cene knjige na račun povečane prodaje.

 

Sam zakon pa ponuja nastavke za nadaljnji razvoj področja knjige in konsolidacijo vseh deležnikov, ki na njem sodelujejo, tudi v naslednjih smereh:

  1. Javni agenciji za knjigo nalaga spremljanje knjižnega trga (evidentiranje prvega prodajnega dne) in jo s tem usmerja k analitičnemu spremljanju le tega in posledično k oblikovanju ustreznih razvojnih politik;
  2. Založnike spodbuja k temu, da definirajo nekatere skupne naloge, denimo portal knjige na trgu, saj smo ena redkih evropskih držav, ki tega ne posedujemo, kar je slabo tako za bralce in kupce knjig kot za založniško stroko;
  3. Založnike, knjigarne, Javno agencijo za knjigo ter Ministrstvo za kulturo spodbuja k temu, da ob uveljavitvi zakona izvedejo kampanjo za promocijo kupovanja knjig, kar bo prispevalo k razvoju bralne kulture;
  4. Spreminja odnos bralcev do kupovanja knjig, ki je obremenjen s predsodki, da so slovenske knjige drage in težje dostopne.

Zakon o enotni ceni knjige z minimalnim urejanjem knjižnega trga zavezuje kulturno politiko k izvajanju celovitih ukrepov na področju knjige, ki bodo vključevali tako avtorje, založnike, knjigarne, knjižnice kot tudi projekte s področja razvijanja bralne kulture. Zgolj takšen celovit pristop omogoča dolgoročni in trajnostni razvoj področja.

 

Vlada Republike Slovenije bo predlog zakona predložila Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku.