Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrstvo za kulturo - 100 dni vlade

Ponovna vzpostavitev samostojnega ministrstva za kulturo je bil prvi korak na poti vrnitve slovenski kulturi mesta dejavnika razvoja družbe. Pomembna je tako iz simbolnih kot tudi iz praktičnih razlogov. Kultura kot samostojna vladna kategorija pomeni njeno boljše in ustreznejše vključevanje v ostale vladne politike na področju izobraževanja, znanosti, gospodarstva, socialne politike in podobno. Danes ni več bistveno vprašanje, kako se kultura lahko povezuje z ostalimi vladnimi sektorji, temveč,  kako lahko kultura s svojim ustvarjalnim nabojem pomaga spodbuditi razvoj teh področij.

 

Minister za kulturo dr. Uroš Grilc je na predstavitvi pred matičnim odborom za kulturo 18. marca napovedal, da bo po dveh mesecih svojega mandata podal v javno razpravo osnutek Nacionalnega programa za kulturo, ki je temeljni strateški dokument kulturne politike ter najbolj nujne spremembe treh ključnih zakonov v kulturi: Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakona o varstvu kulturne dediščine ter Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Minister je svojo obljubo v celoti izpolnil, saj so bile konec maja v javno razpravo podane spremembe vseh treh zakonov, v začetku junija pa še osnutek Nacionalnega programa za kulturo.

 

Ministrstvo si je s temi dokumenti za prioriteto postavilo vzpostavitev novega modela kulturne politike, ambicioznejšo umestitev področja kulture v novo finančno perspektivo in povezovanje kulture in gospodarstva pri kulturnih in kreativnih industrijah, kot so film, knjiga, arhitektura in oblikovanje. Nacionalni program za kulturo bo verjetno nekoč v retrospektivi (ob)veljal za izrazito “krizni” dokument. Kljub temu je potrebno poudariti, da ni namenjen reševanju kulture v času krize, četudi se z njo spopada. Pripoznava njene meje, ki so predvsem ekonomske narave, nikakor pa ne pristaja na to, da bi le te postale tudi meje človeški ustvarjalnosti. Kultura mora namreč še naprej vznemirjati človeškega duha, le tako jo bomo lahko iskreno postavili na piedestal dejavnika razvoja družbe in posameznika. Morda je to tudi pot iz zatečenega razumevanja pojma razvoja kot izrazito ekonomske kategorije, ki prevečkrat zanemarja kvaliteto življenja posameznika kot enega ključnih kazalnikov razvoja celotne družbe.

 

Osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017 je bil 7. junija 2013 podan v javno razpravo.

Z Nacionalnim programom za kulturo 2014–2017 slovenska kulturna politika dobiva kompas glede kulturnega razvoja – določeni so cilji, ukrepi na posameznih področjih kulture in opredeljeni kazalniki, ki nam sporočajo kakšno je stanje slovenske kulture danes in do kakšnega stanja želimo v naslednjem obdobju.

 

Nacionalni program za kulturo obenem daje slovenski kulturi domovinsko pravico znotraj vladnih politik. Slednje počne izraziteje od svojih dveh predhodnikov in predvsem bistveno bolj odločno s prevzemanjem določenih pobud na vladni ravni (arhitektura, kreativne industrije, kulturne industrije), pri čemer sledi trem temeljnim načelom kulturne politike: vrhunskost, raznovrstnost in dostopnost.

 

Vizija Nacionalnega programa za kulturo je, da slovenska kultura potrebuje celovito prenovo, nobena korekcija sedanjega modela ne more biti več zadostna, kajti prvi model neizogibno vodi v usihanje ustvarjalnega naboja slovenske kulture kot celote, drugi ga poskuša ustvarjalnost spodbuditi na vse načine in ji dati ključno vlogo v kulturni politiki.

 

Na skoraj vseh področjih se kot prvi cilj izpostavlja večanje dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin. Razloga sta dva. Najprej, da ima slovenska kultura v tem pogledu še možnosti za izboljšanje stanja in da se kulturni trgi v prihodnosti lahko še razvijejo. In drugič, ker je večanje dostopnosti kakovostne kulturne vsebine vselej najzahtevnejši od vseh ciljev, saj predpostavlja optimalno delovanje celotnega sistema kulture: kakovostno produkcijo, dobro delujočo kulturno infrastrukturo, uspešno nagovarjanje ciljnih občinstev, razvite projekte kulturno-umetnostne vzgoje, uspešno promocijo programov itd. Nacionalni program za kulturo 2014-2017 z delom ciljev poskuša odpreti nove vire. Velik del razvojnih projektov je namreč usklajen z usmeritvami nove finančne perspektive EU, zato si resor kulture od nje precej obeta in šele z Nacionalnim programom za kulturo postaja resen sogovornik pri načrtovanju razvojnih projektov. Zlasti v poglavjih o kulturnih in kreativnih industrijah, ki predstavljajo izjemen potencial povezovanja med kulturnim ustvarjanjem in gospodarstvom, pa tudi v usmerjenosti v evropsko finančno perspektivo 2014-2020, kultura ne le stremi k temu, da pridobi nove vire financiranja, temveč ponuja modele nove ekonomije.

 

V Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 se prvič pojavlja celovito poglavje o trgu dela v kulturi, ki opredeljuje nastavke zaposlitvene strategije in se tako neposredno dotika instrumentov delovnopravne in socialno-pravne zakonodaje. Cilj je, da se število zaposlenih v kulturnih poklicih do leta 2017 poveča. Ukrepi spodbujajo zaposlovanje v nevladnih organizacijah, med samozaposlenimi in v zasebnem sektorju. Oblikovanje agencije, ki bo načrtno in sistematično skrbela za boljši položaj zaposlenih v kulturi, s pravno in informacijsko podporo, posredovanjem dela in prehajanje zaposlenih iz javnega v zasebni sektor ter obratno, angažiranje samozaposlenih in povezovanje nevladnega in javnega sektorja, je zato ključen korak, ki daje podlago za celovite premike na področju trga dela v kulturi.

 

Predlog novega modela kulturne politike, kakršnega ponuja Nacionalni program za kulturo 2014-2017 usmerja v skrb za formalne pogoje njenega delovanja, ob tem pa daje zavezo, da kultura svoj smisel, namen in mesto v svetu artikulira sama. Prav dobro urejeni normativni pogoji ob sočasnem distanciranju države od odločanja o kulturnih vsebinah namreč omogočajo največji možni razvoj in raznolikost kulture.


Predlogi nujnih sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakona o varstvu kulturne dediščine ter Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih so bili 29. maja 2013 podani v javno razpravo

Spremembe treh ključnih zakonov na področju kulture, kulturne dediščine in arhivske dejavnosti predstavljajo podlago za korenitejše spremembe, ki jih bo Ministrstvo za kulturo pripravilo do jeseni. S tremi zakoni se bodo odpravile določene administrativne ovire in omogočile učinkovitejše delovanje na področjih kulture, kulturne dediščine in arhivske dejavnosti. Predlog Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo bo olajšal delo nevladnim organizacijam in samozaposlenim, saj omogoča do 50-odstotno možnost predplačil pri sofinanciranju javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, s čemer se želi približati tudi evropski praksi. Zakon vzpostavlja tudi pravno podlago za sklepanje neposredne pogodb s kulturnimi izvajalci, ki so uspešno kandidirali s projekti pri institucijah EU. Natančneje se določa poraba interventnih sredstev za kulturne projekte, kjer prijava na razpis ni mogoča zaradi kratkega časa, ki je na razpolago za odločitev o financiranju, ali za tiste, za katere vsebinsko ustrezen razpis ni predviden. Predlog zakona uvaja tudi spodbude za samozaposlene, ki bodo ustvarile boljše pogoje za njihovo delovanje oziroma izboljšanje njihovega položaja.

 

Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, 23. maja 2013 sprejeta na Vladi Republike Slovenije in posredovana v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije

Za večjo sistematičnost in usklajenost nosilcev, s tem pa tudi  večjo možnost uresničevanja posameznih nalog je v besedilu predloga Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 glede na prejšnji program manjše število operativnih ciljev, izpostavljena je strateška naravnanost, saj večina ciljev in ukrepov presega zakonsko začrtano obdobje veljavnosti resolucije in temelji na uresničevanju ključnih področij jezikovne politike v naslednjem obdobju in sicer: jezikovna izobraževanje, jezikovna opremljenost, formalnopravni vidiki in slovenščina v Evropski uniji. Državni zbor Republike Slovenije bo resolucijo predvidoma obravnaval na julijski seji.

 

Vlada Republike Slovenije je 30. maja 2013 sprejela Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije in 20. junija 2013 Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Filmski studio Viba film Ljubljana

Vlada Republike Slovenije je sprejela Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku. Ključna vsebinska sprememba zakona se nanaša na spremembo sestave sveta javne agencije. Ker je javna agencija ustanovljena z namenom, da sistematično skrbi za razvoj celotnega področja knjige, je zastopanost vseh členov verige knjige, kar uvajajo spremembe glede na dosedanja določila, ključna za celovite politike na tem področju. Tako pričakujemo kakovostno delovanje sveta, usklajeno s poslanstvi in cilji javne agencije.

 

Vlada Republike Slovenije sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Filmski studio Viba film Ljubljana. S spremembami ustanovitvenega akta je ustanovitelj uredil predvsem preglednost javne službe, podrobneje opredeljeno tudi sodelovanje Vibe pri večstranskih oziroma dvostranskih manjšinskih koprodukcijah in sicer tako, da se morajo izvajati pod enakimi pogoji kot produkcije, v katerih je večinski delež slovenski. Sprememba je skladna z Evropsko konvencijo o koprodukcijah. Spremembe na novo določajo tudi sestavo sveta zavoda in prinašajo močnejšo zastopanost predstavnikov stroke v svetu.

 

Dialog s producenti v kulturi

Minister za kulturo je v prvih 100 dneh pri svojem delu tesno sodeloval s producenti v kulturi (javnimi zavodi, samozaposlenimi, nevladnimi organizacijami, zasebnim sektorjem) in reprezentativnima sindikatoma SVIZ in Glosa in večinoma tudi upošteval njihove pripombe h ključnim dokumentom.

 

Ministrstvo za kulturo je tudi oblikovalo dve delovni oziroma projektni skupini, in sicer za: trajni dialog z nevladnim sektorjem in za samozaposlene v kulturi. V okviru sestave ministrstva je pričela delovati tudi Služba za sodelovanje s civilno družbo, ki pokriva koordinacijo z Nacionalnim svetom za kulturo, koordinacijo dela z dialoškima skupinama za trajni dialog z nevladnim sektorjem in za samozaposlene v kulturi, ter vodi vsebinski in sistematični dialog z lokalnimi skupnostmi.