Skoči na vsebino

NOVICA

Predstavitev osnutka Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017

Minister za kulturo dr. Uroš Grilc je z državnim sekretarjem dr. Alešem Črničem in direktorjema direktoratov, kot je napovedal, po dveh mesecih svojega mandata, predstavil osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017. Minister je poudaril, da z Nacionalnim programom za kulturo slovenska kulturna politika dobiva kompas glede kulturnega razvoja – določeni so cilji, ukrepi na posameznih področjih kulture in opredeljeni kazalniki, ki nam sporočajo kakšno je stanje slovenske kulture danes in do kakšnega stanja želimo v naslednjem obdobju.


Nacionalni program za kulturo 2014-2017 obenem daje slovenski kulturi domovinsko pravico znotraj vladnih politik. Slednje počne izraziteje od svojih dveh predhodnikov in predvsem bistveno bolj odločno s prevzemanjem določenih pobud na vladni ravni (arhitektura, kreativne industrije, kulturne industrije), pri čemer brezkompromisno sledi trem temeljnim načelom kulturne politike: vrhunskost, raznovrstnost in dostopnost.


Cilji, ki so predlagani, so v grobem cilji na treh ravneh. Prva raven zadeva posamezna področja kulture in znotraj njih definiranje tistih ukrepov, ki znajo učinkovito odgovoriti na njihove ključne izzive; če smo pravilno definirali ključne težave področja, potem smo na dobri poti do cilja, ki bo te težave razreševal. Druga raven preči vsa področja kulture in prinaša pomembno dodano vrednost slehernemu od njih. Tretja raven so cilji, ki so izrazito strukturni in zadevajo bodisi reformo trga dela v kulturi ali spremembo normativnih okvirov.


Vizija Nacionalnega programa za kulturo je, da slovenska kultura potrebuje celovito prenovo, nobena korekcija sedanjega modela ne more biti več zadostna, kajti prvi model neizogibno vodi v usihanje ustvarjalnega naboja slovenske kulture kot celote, drugi ga poskuša ustvarjalnost spodbuditi na vse načine in ji dati ključno vlogo v kulturni politiki.


Na skoraj vseh področjih se kot prvi cilj izpostavlja večanje dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin. Razloga sta dva. Najprej, da ima slovenska kultura v tem pogledu še možnosti za izboljšanje stanja in da se kulturni trgi v prihodnosti lahko še razvijejo. In drugič, ker je večanje dostopnosti kakovostne kulturne vsebine vselej najzahtevnejši od vseh ciljev, saj predpostavlja optimalno delovanje celotnega sistema kulture: kakovostno produkcijo, dobro delujočo kulturno infrastrukturo, uspešno nagovarjanje ciljnih občinstev, razvite projekte kulturno-umetnostne vzgoje, uspešno promocijo programov itd. Nacionalni program za kulturo 2014-2017 z delom ciljev poskuša odpreti nove vire. Velik del razvojnih projektov je namreč usklajen z usmeritvami nove finančne perspektive EU, zato si resor kulture od nje precej obeta in šele z Nacionalnim programom za kulturo postaja resen sogovornik pri načrtovanju razvojnih projektov. Zlasti v poglavjih o kulturnih in kreativnih industrijah, ki predstavljajo izjemen potencial povezovanja med kulturnim ustvarjanjem in gospodarstvom, pa tudi v usmerjenosti v evropsko finančno perspektivo 2014-2020, kultura ne le stremi k temu, da pridobi nove vire financiranja, temveč ponuja modele nove ekonomije.


V Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 se prvič pojavlja celovito poglavje o trgu dela v kulturi, ki opredeljuje nastavke zaposlitvene strategije in se tako neposredno dotika instrumentov delovnopravne in socialno-pravne zakonodaje. Cilj je, da se število zaposlenih v kulturnih poklicih do leta 2017 poveča. Ukrepi spodbujajo zaposlovanje v nevladnih organizacijah, med samozaposlenimi in v zasebnem sektorju. Oblikovanje agencije, ki bo načrtno in sistematično skrbela za boljši položaj zaposlenih v kulturi, s pravno in informacijsko podporo, posredovanjem dela in prehajanje zaposlenih iz javnega v zasebni sektor ter obratno, angažiranje samozaposlenih in povezovanje nevladnega in javnega sektorja, je zato ključen korak, ki daje podlago za celovite premike na področju trga dela v kulturi.


Predlog novega modela kulturne politike, kakršnega ponuja Nacionalni program za kulturo 2014-2017 usmerja v skrb za formalne pogoje njenega delovanja, ob tem pa daje zavezo, da kultura svoj smisel, namen in mesto v svetu artikulira sama. Prav dobro urejeni normativni pogoji ob sočasnem distanciranju države od odločanja o kulturnih vsebinah namreč omogočajo največji možni razvoj in raznolikost kulture.

Javna razprava o osnutku predloga Nacionalnega programa za kulturo bo potekala do 8. julija 2013. Cenjene odzive in predloge na predlagani osnutek besedila sprejemamo na naslovu: gp.mk(at)gov.si.

 

Besedilo osnutka Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017