Od 22. 3. 2003 v Republiki Sloveniji velja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ; Uradni list RS, št. 24/03, 61/05 in 96/05 – uradno prečiščeno besedilo, ZDIJZ – UPB1), ki je bil leta 2005 noveliran.

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi,  organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki so zavezanci v postopku za posredovanje informacij javnega značaja.

ZDIJZ vsebuje nekatere posebne procesne določbe in tako ureja postopek za dostop do informacij javnega značaja na poseben način. Za druga vprašanja postopka, ki niso urejena na poseben način, se skladno z drugim odstavkom 15. člena ZDIJZ uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP; Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000, 52/02, 73/04 in 22/05 – uradno prečiščeno besedilo, ZUP – UPB1).

Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in je v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva - dokumenta, ki ga je organ izdelal sam ali v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Prosilec lahko od zavezanca (organa) zahteva dostop do informacij javnega značaja, ki so pri organu v obliki dokumenta. Dokument lahko pridobi na vpogled, lahko pa pridobi tudi njegov prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Zavezanec na temelju ZDIJZ ni dolžan ustvariti novega dokumenta, temveč mora odločiti o dostopu do zahtevane informacije, ki izhaja iz že obstoječega dokumenta.

Zavezanec ima možnost, da prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno dostopna (na primer objave v medijih, svetovnem spletu), temveč mu posreduje le napotilo, kje informacija je.

Prosilec lahko zahteva dostop do informacij javnega značaja z ustno (neformalno) ali s pisno zahtevo. ZDIJZ v 17. členu določa, kaj mora vsebovati pisna zahteva.

Način posredovanja informacij javnega značaja prosilcem in v svetovni splet ter vprašanja stroškov posredovanja in ponovno uporabo informacij javnega značaja podrobneje ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS,  št. 76/05).

Organ mora odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najpozneje pa v 20 delovnih dneh od dneva prejema popolne zahteve, v izjemnih okoliščinah pa se z zakonom določen rok lahko podaljša za največ 30 delovnih dni.

ZDIJZ določa varstvo pravic prosilca. Zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil, in zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ter v drugih primerih, ki jih določa ZDIJZ, ima prosilec v 15 dneh od vročitve odločbe (ter v drugih primerih, ki jih določa ZDIJZ) pravico do pritožbe, o kateri odloča pristojni organ: informacijski pooblaščenec, v postopku na drugi stopnji (ZDIJZ in Zakon o informacijskem pooblaščencu, Uradni list RS, št. 113/05).