Med javni interes na področju vizualnih umetnosti štejemo tako tradicionalne zvrsti kot so slikarstvo, kiparstvo, grafika, fotografija, arhitektura in oblikovanje, kot sodobne načine izražanja, ki so jih uveljavile zgodovinske avantgarde v 20. stoletju in interdisciplinarne ustvarjalne prakse na prelomu drugega in tretjega tisočletja, tj. video, instalacija, performing art, body art, krajinska skulptura in drugi, na podobi utemeljeni načini vizualizacije umetniških zamisli. Sem sodijo tudi ilustracija, strip ter kostumografija in scenografija; področje vizualnih umetnosti pa se na svojih skrajnih mejah sooča z gledališčem, knjigo, filmom, z znanostjo in družboslovjem, s funkcionalizmom arhitekture in urbanizma ter z uporabno umetnostjo.

Sofinanciranje izvajanja javne službe nevladnih in zasebnih kulturnih organizacij, zavodov, društev, ustanov in posameznikov ter javnih zavodov, ki niso neposredno pozvani k predložitvi programa poteka prek javnega poziva in javnega razpisa.

Sofinanciranje izbranega organizatorja predstavitve Slovenije na Mednarodni razstavi likovne umetnosti v Benetkah (Beneški bienale) in na Mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah (Arhitekturni bienale) se izvaja prek javnega ciljnega razpisa.

Podpora, ki jo ministrstvo zagotavlja prek vseh javnih razpisov je namenjena organizaciji razstavnih in festivalskih projektov v Sloveniji, mednarodnemu sodelovanju ter uveljavljanju in popularizaciji slovenske umetnosti na področju vizualnih umetnosti doma in v tujini. Neposredna podpora ustvarjalcem v obliki delovnih štipendij in rezidenčnih udeležb je namenjena spodbujanju ustvarjalnosti in zagotavljanju boljših pogojev za delo vrhunskim umetnikom iz Slovenije in njihovi promociji v mednarodnem prostoru.

Dolgoročnejše prednostne naloge in usmeritve:

• spodbuditi razvoj popularizacijskih programov, ki vključujejo sodobne pedagoške in andragoške pristope,
• spodbujati dostopnost vizualnih umetnosti z okrepitvijo promocijskih dejavnosti in programov izobraževanja občinstva,
• zagotoviti stimulativno davčno politiko (gre za kompleksnejši problem reševanja davčne politike tako za ustvarjalce kot porabnike in ima velik pomen v medsebojni povezavi, ureditvi in razvoju domačega umetnostnega trga in negovanju dediščinske zavesti),
• preoblikovati galerijsko mrežo in zagotavljati pogoje za njeno kakovostno delovanje v povezavi z muzeji,
• koordinirati programe javnih zavodov in nevladnih organizacij,
• spodbuditi izobraževalne programe ter
• uvesti razstavnino kot instrument poslovne korektnosti organizatorja in večje finančne samostojnosti ustvarjalca.