Skoči na vsebino

ARHIV PROJEKTOV

Slovenščina kot strokovni jezik na slovenskih univerzah: pregled stanja ter razčlenitev pomena, načina in možnosti njene večje vključitve

Skupina raziskovalk Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pripravila študijo o strokovni slovenščini kot učnem predmetu v slovenskem visokošolskem izobraževanju, ki obsega pregled stanja (obstoj vsebine in obseg predmetov, pri katerih se poučuje o strokovnem oziroma znanstvenem diskurzu; vključenost visoke sporazumevalne zmožnosti v slovenskem strokovnem jeziku med kompetence diplomantov; predstavitev tujih praks) in nastavke za prihodnost (popis obveznih in fakultativnih tem ter vsebin visokošolskega uvodnega predmeta slovenščina kot strokovni jezik, nabor priporočenih didaktičnih pristopov, opredelitev kompetenc, znanj in veščin, ki bi jih prineslo sistematično poučevanje strokovne slovenščine).


Wikivir, Slovensko leposlovje na spletu

Projekt Wikivir, Slovensko leposlovje na spletu teče neprekinjeno in utečeno že šest let, njegov namen je digitalizacija, konvertiranje in popravljanje digitaliziranih besedil slovenske leposlovne klasike. Glavni načrtovani vir zadnje digitalizacije je bil Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si), in sicer leposlovni podlistki v slovenskem  časopisju s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki so zaradi slabe podlage v besedilni obliki malodane nečitljivi in jih zato dLibov iskalnik ne najde niti niso bibliografsko zajeti njihovi metapodatki. Cilj je popularizirati besedila slovenske slovstvene dediščine. Izvajalec je Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana.


Digitalizacija besedil 16. stoletja

Znanstvenoraziskovalni center SAZU – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani je začel digitalizirati besedila slovenske slovstvene dediščine 16. stoletja, ko so protestantski pisci utemeljevali slovenski knjižni jezik in z njim slovensko jezikovno skupnost. V drugi fazi je inštitut  že prepisana dela pregledal, to je vključevalo sočasno primerjanje izvirnika s prepisom ter reševanje težjih mest, ki jih prepisovalci niso mogli rešiti strojno. V prihodnosti bodo besedila objavljena na spletu.

 

Jezikovnotehnološko izobraževanje učiteljev

Gre za izobraževanje, na katerem se učitelji seznanijo z jezikovnimi orodji in viri, ki jim pomagajo pri poučevanju. Izvedenih je bilo 25 izobraževalnih delavnic za učitelje na osnovnih šolah in 5 delavnic na srednjih šolah.
Vsebinski sklopi izobraževanja so bili slovarji in priročniki, korpusi, govorni korpus slovenščine, viri za pouk književnosti, druga orodja in viri za slovenščino ter večjezični viri in orodja. Nosilec projekta je bilo Slovensko društvo za jezikovne tehnologije iz Ljubljane, izvedla pa ga je projektna skupina strokovnjakov.

Več informacij je na voljo na spletni strani http://ucitelji.sdjt.si.


Korpus lektorskih popravkov

Ključni cilj korpusa – izvajalec je bil Trojina, zavod za uporabno slovenistiko – je možnost objektiviziranega empiričnega vpogleda v procese lektoriranja besedil. Korpus vsebuje besedila v dveh različicah – izvorno avtorsko besedilo in lektorsko obdelano besedilo. Dostopen je kot tekst v formatu XML ter na spletu v vmesniku (Sketch Engine) in omogoča iskanje tako po besedilu kot po metapodatkih (tipi popravkov, informacije o procesu lektoriranja itd.). Ciljna publika korpusa so predvsem lektorji in raziskovalci slovenskega jezika, deloma pa tudi splošna publika, ker je korpus dostopen tudi na spletu v uporabniško prijaznem vmesniku.

 

Digitalizacija slovenskih historičnih slovnic

Slovenska kulturna jezikovna dediščina obsega pribl. 35 slovnic za različne namene. Nekatere so že digitalizirane, ostaja jih pa še veliko, ki na ta način še niso dostopne javnosti. V okviru projekta so bile digitalizirane slovnice Petra Končnika – Slovenska slovnica za občne ljudske šole, Antona Janežiča (priredil Jakob Sket) – A. Janežičeva slovenska slovnica za srednje šole, Antona Breznika – Slovenska slovnica za srednje šole, Stanka Bunca – Pregled slovnice slovenskega knjižnega jezika in Slovenska slovnica avtorjev Antona Bajca, Rudolfa Kolariča in Mirka Rupla. Slovnice so dostopne na strani http://www.amebis.si/slovnice/. Izvajalec je bil Amebis, d. o. o., Kamnik.


Zbiranje narečnega gradiva in oblikovanje korpusa narečnih besedil

Zaradi neprestanih teženj po uniformizaciji vseh vidikov človeške družbe, tudi jezika, so narečja podvržena spremembam in celo izginotju. Naloga jezikoslovja je popisati in raziskati čim več tovrstnih narečij in govorov ter jih tako vpisati v seznam slovenske in svetovne jezikovne dediščine. V okviru projekta je bila izpeljana dialektološka raziskava v istrski vasi Osp. Govor Ospa še ni bil znanstveno raziskan in obstaja velika nevarnost, da zatone v pozabo. Narečni korpus GOSP je prosto dostopen javnosti na spletnem naslovu http://gosp.upr.si. Izvajalka je bila raziskovalka Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.


Izobraževanje učiteljev za delo z otroki, katerih prvi jezik ni slovenščina
V slovenski šolski sistem se vključuje veliko otrok, ki jim slovenščina ni materni jezik, zato potrebujejo v prvih letih šolanja posebno pozornost in obravnavo, s ciljem čim uspešnejše jezikovne integracije. Projekt v obliki seminarjev je učitelje  na različnih osnovnih šolah seznanil s specifičnimi metodami dela s to ciljno skupino, vključujoč posebna gradiva. Seminarje s temami vsebine pri poučevanju slovenščine kot drugega jezika, priprava gradiva za delo v razredu, razvijanje sporazumevalne zmožnosti s pomočjo slikovnega gradiva in učiteljeva priprava na pouk s pomočjo e-gradiv) je izvedel Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik  Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.