Skoči na vsebino

NEKATERI PROJEKTI, KI JIH JE SOFINANCIRALO MINISTRSTVO

 

Slovar sopomenk sodobne slovenščine: Od skupnosti za skupnost

Ministrstvo za kulturo je za leti 2018 in 2019 razpisalo »Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih promociji in uveljavljanju slovenskega jezika na področju jezikovnih virov, tehnologij in digitalizacije v letih 2018 in 2019«. V okviru prvega razpisnega predmeta, tj. promocija jezikovnih virov in tehnologij, je bil izbran projekt »Slovar sopomenk sodobne slovenščine: Od skupnosti za skupnost« Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Splošni cilj projekta je predstaviti in promovirati najobsežnejšo prosto dostopno avtomatsko generirano spletno zbirko sopomenk za slovenščino, ki uvaja nov tip jezikovnega vira, tj. odzivni slovar. Jezikovni vir Slovar sopomenk sodobne slovenščine je nastal na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko. Slovar sopomenk sodobne slovenščine med uporabniki še ni znan, prav tako niso poznane prednosti in omejitve odzivnih slovarjev in možnosti za uporabniško vključevanje v razvoj vira.

Promocijske aktivnosti, ki jih zajema projekt, imajo zato namen:

  • predstaviti Slovar sopomenk sodobne slovenščine karseda širokemu naboru potencialnih uporabnikov, s posebno mislijo na uporabniške skupine, kjer je potreba po sopomenskih podatkih najbolj akutna,
  • predstaviti širši javnosti vrednost sopomenskih informacij kot tudi konkretne primere uporabe teh informacij za reševanje različnih vrst konkretnih jezikovnih vprašanj,
  • seznaniti potencialne uporabnike s konceptom odzivnega slovarja, njegovimi prednostmi in omejitvami in možnostmi za sooblikovanje sodelujoče uporabniške skupnosti,
  • omogočiti uporabnikom aktivno udeležbo pri slovarskem razvoju in jih za slednjo kontinuirano prek daljšega časovnega obdobja tudi motivirati,
  • spodbuditi razumevanje slovarja kot vir, ki nastaja iz skupnosti za skupnost, kar umešča pripravo in rabo slovarjev v sproščen, sodoben, demokratičen, izrazito uporabn(išk)o naravnan kontekst, in
  • izboljšati uporabniško zavedanje o vrednosti jezikovnih virov in tehnologij za jezikovno skupnost, skupaj z vrednostjo uporabniške povratne informacije za razvoj le-teh.

Cilji projekta so med drugim predstavitev slovarja na Portalu jezikovnih virov, spletna stran s posnetki izvedenih dogodkov s posebno mislijo na čimboljšo dostopnost različnim skupinam jezikovnih uporabnikov ter objava in diseminacija serije desetih promocijskih poddaj, v katerih bodo svojo izkušnjo s slovarjem predstavili tudi predstavniki uporabniške skupnosti.

 

Moj jezik v digitalnem svetu

Na »Javnem razpisu za (so)financiranje projektov, namenjenih promociji in uveljavljanju slovenskega jezika na področju jezikovnih virov, tehnologij in digitalizacije v letih 2018 in 2019« je bil v okviru prvega razpisnega predmeta, tj. promocija jezikovnih virov in tehnologij, izbran projekt »Moj jezik v digitalnem svetu« Univerze v Mariboru.

Namen projekta je razširiti vedenje o obstoječih digitalnih  jezikovnih priročnikih za slovenščino in možnostih njihove uporabe pri vsakdanji komunikaciji, pri čemer bo izvajalec dosegel naslednje splošne cilje:

  • razširiti vedenje o obstoječih digitalnih jezikovnih priročnikih za slovenščino in možnostih njihove uporabe pri vsakdanji komunikaciji,
  • povečati dostop do razpoložljivih digitalnih jezikovnih priročnikov,
  • dvigniti stopnjo posameznikove motivacije za izpopolnjevanje jezika s predstavitvijo in komunikacijo/promocijo uporabniku prijaznih platform dostopa do jezikovnih vsebin,
  • ciljne javnosti aktivno vključiti v soustvarjanje vsebin na družbenih omrežjih in
  • povečati prepoznavnost projekta, njegovih rezultatov in Ministrstva za kulturo kot aktivnega podpornika promocije slovenskega jezika.

V okviru projekta bo poskrbljeno tudi za širjenje vedenja o novih jezikovnih priročnikih, ki se razvijajo v digitalnem okolju, ter možnostih njihove uporabe med populacijo, ki z vsebinami iz jezika nima več stika skozi šolanje.

 

Digitalizacija in dostopnost slovarskih virov

V okviru prvega razpisnega predmeta, tj. promocija jezikovnih virov in tehnologij, je bil na »Javnem razpisu za (so)financiranje projektov, namenjenih promociji in uveljavljanju slovenskega jezika na področju jezikovnih virov, tehnologij in digitalizacije v letih 2018 in 2019« izbran projekt »Digitalizacija in dostopnost slovarskih virov« Univerze na Primorskem. Projekt združuje Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP) ter podjetje Amebis kot konzorcijska partnerja.

Namen projekta je tako avtorjem kot uporabnikom promovirati slovarske vire, spodbujati njihovo uporabo in ustvarjanje novih slovarjev. V okviru ciljev projekta za avtorje sodijo brezplačna spletna dostopnost orodja za sestavo slovarjev ter tehnična, leksikografska in uredniška pomoč.

Cilji projekta za uporabnike so umerjeni v zagotavljanje obsežnega nabora brezplačnih informacij in slovarskih podatkov na enem mestu, in sicer na pregleden, enostaven in dostopen način. Med cilje sodi tudi povečanje števila dostopnih digitaliziranih slovarskih zbirk v uporabnikom prijazni obliki ter razvijanje in izpopolnjevanje zmožnosti uporabnikov za uporabo slovarskih tehnologij.

Ključne aktivnosti projekta bodo usmerjene k promociji in uveljavljanju slovarjev v digitalni obliki. Za avtorje jih bodo realizirani v sklopu informacijskih sestankov na slovenskih univerzah, društvih, organizacijah ipd., saj v njihovem krogu nastaja večina slovarjev. Za potrebe uporabnikov pa bo izdelan nov slovarski portal Slovarji.si s potrebnimi informacijami in dostopom do številnih slovarjev. Portal bo izboljšal uporabniško izkušnjo enega najbolj uporabljanih slovarskih portalov pri nas (http://www.evroterm.gov.si/slovar/), ki je z leti postal zastarel, nepregleden in neprivlačen. Pričakovani rezultati projekta so nadgradnja in povečanje števila slovarskih zbirk ter večja seznanitev uporabnikov s slovarskimi viri in tehnologijami.

 

Promocija jezikovne igralne aplikacije za mobilne naprave

Na »Javnem razpisu za (so)financiranje projektov, namenjenih promociji in uveljavljanju slovenskega jezika na področju jezikovnih virov, tehnologij in digitalizacije v letih 2018 in 2019« je bil v okviru prvega razpisnega predmeta, tj. promocija jezikovnih virov in tehnologij, izbran tudi projekt »Promocija jezikovne igralne aplikacije za mobilne naprave« Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Rezultati projekta bodo presegli primanjkljaj na področju jezikovnih virov in orodij za slovenski jezik, namenjenih zabavi in rabi v prostem času. Projektna skupina se bo posvetila promociji jezikovnih aplikacij, in sicer na vzorčnem primeru »Igre besed« (http://www.igra-besed.si). Ta bo namenjena uporabnikom mobilnih naprav z operacijskima sistemoma Android in iOS. Projekt predvideva aktivnosti, kot so tematska tekmovanja, inovativno vabljenje v (učno) jezikovno igranje in obveščanje prek poštnih seznamov ter družbenih omrežij.

Splošni cilji projekta so:

  • Priprava mobilnih aplikacij za Android in iOS, ki bosta vsebovali večjo količino podatkov o sodobni slovenščini. Podatki bodo temeljili na najsodobnejših korpusih slovenskega jezika, kar bo zagotovljeno z njihovo posodobitvijo ob objavi korpusa Gigafida 2.0.
  • Redna promocija igre med ciljnimi uporabniki, med katero sodijo redne objave na družabnih omrežjih, organizacija 10 do 20 tematskih tekmovanj ter ostali diseminacijski dogodki, ki bodo javnost in potencialne uporabnike osveščali o aplikaciji in jih spodbujali k uporabi tako aplikacije kot k izrabi in analizi njenih rezultatov.
  • Do 5000 igralcev igre ob zaključku projekta. Zaradi pomanjkanja izkušenj s tovrstnimi viri v slovenskem prostoru se težko reče, ali je številka preveč ali premalo ambiciozna, vsekakor pa bo zagotovljeno, da bo aplikacija dosegla čim širši nabor različnih uporabniških skupin.
  • Objava podatkovnih baz, nastalih v okviru projekta, tj. podatkovne baze za aplikacijo in podatkovne baze odgovorov uporabnikov. Podatkovni bazi bosta objavljeni v repozitoriju CLARIN pod licenco CC BY-SA 4.0. Namen tega je, da bodo rezultati projekta uporabni tudi za strokovno javnost, ki vključuje jezikoslovce, jezikovne tehnologe, didaktike ipd.

Med učinki projekta bo zagon aktivnejše izdelave igralnih aplikacij za slovenski jezik – tovrstni projekti so za slovenščino smiselni, saj so njihovi rezultati lahko uporabni tudi pri raziskavah jezikovne produkcije in znanja slovenskega jezika.

 

Wikivir, slovensko leposlovje na spletu

V okviru drugega razpisnega predmeta, tj. izvedba projekta Wikivir, slovensko leposlovje na spletu, je bil na »Javnem razpisu za (so)financiranje projektov, namenjenih promociji in uveljavljanju slovenskega jezika na področju jezikovnih virov, tehnologij in digitalizacije v letih 2018 in 2019« izbran projekt »Wikivir, slovensko leposlovje na spletu« Zveze društev Slavistično društvo Slovenije.

Na mednarodno neprofitno spletišče Wikivir se od leta 2007 dalje nalaga digitalizirano slovensko leposlovje, prvenstveno klasiko in starejša daljša besedila, ki so zaradi objave v periodiki in zaradi odsotnosti v bibliografskih popisih težje dostopna, poleg tega pa vse, kar se slovenskega leposlovja sproti pojavlja v digitalni obliki. V poštev pridejo dela, ki so zaradi starosti v javni lasti, dela, ki so jih v javno last dali sami lastniki avtorskih pravic, in dela, za katera je pravico javne postavitve pridobila Digitalna knjižnica Slovenije (dLib). Glavni vir je slovensko časopisje v zbirki dLib, poleg tega pa še Google Books, Hathi Trust, Archive.org, lastni skeni idr.

Namen zbirke leposlovja na Wikiviru je postaviti, urediti in kategorizirati kompletno digitalizirano slovensko leposlovno produkcijo, katere avtorji so umrli do leta 1948 in 1949, nato pa še dela, ki bodo vsako leto prehajala v javno last. Wikivir je optimalno mesto: je brezplačno, enostavno za uporabo, maksimalno vidno, omogoča udeležbo sleherniku, besedila na njem pa so opremljena z licenco neomejene proste dostopnosti in svobodne uporabe.

Cilj projekta je omogočiti vsem, ki jih zanima slovenska književnost (šolarji, dijaki, učitelji, splošna publika), dostop do nje na zaslonu zastonj, ob vsakem času, brez prijavljanja in podobnih ovir, ter ponuditi možnost sodelovanja pri postavljanju, popravljanju in organizaciji nadaljnjih del. Končni dolgoročni cilj projekta je preselitev celotne literarne produkcije s papirja na splet, vključno z rokopisi, besedilnimi variantami, prevodi in ponatisi.

 

Pri-ročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika (PRVI-SZJ)

V okviru Javnega razpisa za izbor operacij »Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev v Republiki Sloveniji« je bil izbran projekt »Pri-ročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika (PRVI-SZJ)« Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki se bo izvajal v letih 2018-2019.

Rezultati projekta bodo inovativna didaktična gradiva za učenje oziroma poučevanje slovenskega znakovnega jezika (SZJ), ki bodo gluhim in naglušnim, ki so uporabniki SZJ in hkrati govorci slovenščine s posebnimi potrebami (in jezikovni skupnosti SZJ v splošnem), dostopna z naslednjih vidikov:

  • glede na metajezik gradiv (SZJ);
  • glede vsebine (slovnica, primerna za nejezikoslovce oziroma za splošno javnost vseh starostnih skupin – od učencev v šoli do odraslih in starejših članov društev gluhih in naglušnih po vsej Sloveniji);
  • glede načina poučevanja – SZJ kot prvi/materni oziroma drugi/tuji jezik v šolskem sistemu;
  • glede sporazumevalnega kanala (video) in
  • glede zgledov in vaj iz vsakdanje rabe. Osnove slovnice SZJ bodo torej predstavljene v SZJ, in sicer v obliki 40 pet- do desetminutnih video posnetkov, ki bodo prosto dosegljivi na spletu, objavljeni pa bodo tudi v knjižni obliki s spremljevalnim DVD-jem.

Gradiva bodo nastajala na osnovi že opravljenega znanstvenega raziskovanja slovnice SZJ v sodelovanju s člani skupine za razvoj SZJ.

 

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.

 

 

Lahko je brati: Razvoj temeljnih usmeritev, metod, didaktičnih gradiv in spremljajočih orodij za lahko branje v Sloveniji

Projekt »Lahko je brati: Razvoj temeljnih usmeritev, metod, didaktičnih gradiv in spremljajočih orodij za lahko branje v Sloveniji« Zavoda Risa, Centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, je bil izbran na Javnem razpisu za izbor operacij »Jezikovna integracija ranljivih skupin govorcev v Republiki Sloveniji«.

V letih izvajanja projekta (2018-2019) bodo obstoječe smernice lahkega branja popravljene in nadgrajene - postavljeni bodo standardi in kazalniki za lahko branje v Sloveniji. Ključna ciljna skupina projekta so osebe z motnjami v duševnem razvoju, pa tudi druge osebe, ki so iz različnih razlogov slabše bralno pismene in potrebujejo lahko branje za lažje funkcioniranje v družbi (gluhi ali naglušni, slepi ali slabovidni, gluhoslepi, osebe z afazijo, osebe z demenco, priseljenci takoj ob priselitvi, skupina slabših bralcev). V projektu bodo med drugim nastali program in kurikul temeljnega usposabljanja ciljnih govorcev ter priročnik z orodji za pripravo lahkega branja v slovenskem jeziku.

Konkretni  cilji in rezultati projekta:

  • Člani projektne skupine bodo  ciljne uporabnike in njihove podporne osebe  najprej opolnomočili za uporabo, nato pa tudi za pisanje lahkega branja (jih naučili pravil za pisanje lahko berljivih besedil). Pri tem bodo uporabili v projektu razvite program in kurikul usposabljanja ter priročnik.
  • Pripravili bodo usklajena navodila oz. usmeritve za lahko branje na Slovenskem, upoštevaje pravopisna in slovnična pravila slovenskega knjižnega jezika. Med usmeritvami bodo razdelali stopnje lahkega branja in priporočila za posamezne stopnje (različne stopnje lahko berljivih gradiv za osebe z lažjo, zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju). Strokovnjake v organizacijah  bodo prek priročnika usmerili, kako preverjati bralno pismenost in kako bolje komunicirati z uporabniki.
  • Razvili bodo korpus ustreznih lažjih in pogosto uporabljanih sopomenk.
  • Ker je za osebe z motnjami v duševnem razvoju izjemnega pomena ilustrativno prikazovanje informacij, bodo v projektu vzporedno (kot del priročnika) razvili slovenski sistem vizualnega nabora za podajanje informacij –  slovensko zbirko piktogramov, ilustracij oz. fotografij, prilagojeno  slovenskemu družbeno-kulturnemu okolju.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.

 

 

Slovenščina na dlani
Na podlagi Javnega razpisa za izbor projektov »Spodbujanje prožnih in inovativnih oblik učenja z razvojem jezikovnih virov in tehnologij« je bil izbran projekt Slovenščina na dlani. Univerza v Mariboru bo v letih izvajanja projekta (2017–2021) izdelala inovativno interaktivno učno e-okolje, namenjeno bogatitvi pouka slovenščine, povečanju motivacije za učenje, pridobivanju dodatnih jezikovno-digitalnih kompetenc ter izboljšanju zmožnosti tvorjenja in razumevanja besedil.
Cilji projekta so: pripraviti korpus aktualnih obsegovno in vsebinsko raznovrstnih besedil, povezanih z interesi ciljne skupine, na osnovi korpusnega gradiva izdelati trajnostna samostojno delujoča e-orodja za avtomatsko tvorjenje in pregledovanje vaj ter orodja smiselno podpreti s celovitimi slovarsko-slovničnimi in jezikovnonormativnimi opisi. Ciljna skupina so učitelji slovenščine ter osnovnošolci od šestega razreda in srednješolci  uporabniki, sposobni tvorjenja daljših besedil, a s primanjkljaji v jezikovnem izražanju in razumevanju besedil, ki pa se lahko odpravijo s predvidenim trajnostno naravnanim učnim e-okoljem. Kratkoročni učinek projekta bo raba novoizdelanega e-okolja in z njim povezanih didaktičnih smernic neposredno vključenih vzgojno-izobraževalnih zavodov v projekt, dolgoročni rezultat pa s pomočjo prosto dostopnega e-okolja okrepljena zmožnost jezikovnega izražanja in razumevanja vseh uporabnikov.
Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.

 



Spletni portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika
Rezultat projekta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je bil izbran na podlagi Javnega razpisa za izbor projektov »Spodbujanje prožnih in inovativnih oblik učenja z razvojem jezikovnih virov in tehnologij«, bo sodobno in inovativno učno e-orodje, ki bo kot organsko povezana kombinacija več e-orodij neposredno uporabno pri izpolnjevanju osnovnih ciljev učnega načrta za slovenščino v osnovni in srednji šoli. Orodje bo uvajalo učence in dijake v delo s spletnimi slovarji in spletnimi slovničnimi priročniki.


Cilji so:

  • pripraviti portal Franček, ki bo obsegal odgovore na vprašanja o pomenu, rabi, pomenski povezanosti (sinonimi, nadpomenke), (ne)zaznamovanosti, zvrstnosti, stilnih značilnostih, izgovoru, pregibanju, izvoru, narečni rabi in zgodovinski umeščenosti besedja slovenskega jezika;
  • nov Šolski slovar slovenskega jezika;
  • orodje, ki bo povezovalo slovarske vsebine s slovničnimi;
  • Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in
  • nabor gradiv z opisom učnih metod, ki bodo pripomogle k obsežnejši uporabi predstavljenega e-orodja pri pripravi in izvajanju pedagoških procesov in k boljši usposobljenosti učiteljev za delo na področju prožnih oblik učenja. Projekt se bo izvajal v obdobju 2017–2021.

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.

 

 

 

V objemu besed

Ministrstvo za kulturo je za leti 2016 in 2017 razpisalo javni razpis za izvedbo projekta za spodbujanje družinske pismenosti. Kot najbolj ustreznega prijavitelja je strokovna komisija izbrala Univerzo v Mariboru, ki projekt V objemu besed izvaja skupaj z Bralno značko Slovenije. Družinska pismenost je eden od temeljev bralne pismenosti, slednja pa je nujni pogoj za delovanje v informacijski družbi. V predbralnem obdobju je otrok predvsem poslušalec, in ne bralec književnih besedil, zato potrebuje ob sebi pismeno opolnomočenega odraslega. Osnova družinske pismenosti je torej ozaveščanje staršev o pomenu branja. Posrednik otroku pripoveduje in bere, z njim pa se mora tudi nenehno pogovarjati o knjigah, ki jih predstavlja. Šele pogovor bo namreč otroku razjasnil posamezne sestavine književnega dela, ki jih ob poslušanju posrednika ni razumel. Pogovor pa je hkrati že naslednja stopnja otrokovega urjenja v razvoju govora, ki ga pripelje do ustvarjanja lastnih izmišljij.

Več o projektu je na spletni strani Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS. Tu so na voljo tudi publikacije, ki so nastale v okviru projekta.

 

Spletni portal  Jezikovna Slovenija
V okviru Javnega ciljnega razpisa za izbor izvajalcev projektov digitalizacije in informacijske dejavnosti na področju slovenskega jezika, ki jih bo v letih 2014–2017 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (JCR-DISJ-2014-2017), se sofinancira izbrani projekt "Vzpostavitev in vzdrževanje spletnega portala Jezikovna politika Republike Slovenije" oziroma spletni portal "Jezikovna Slovenija", ki ga izvaja Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Splošni cilj projekta je promocija jezikovne politike Republike Slovenije. Izvajalec je spomladi 2016 javno odprl spletni portal, sproti pa dopolnjuje vsebino in izboljšuje oblikovno podobo. Portal deluje tudi kot agregat obstoječih digitalnih jezikovnih priročnikov. Zaživela je jezikovnopolitična svetovalnica, ves čas pa je tudi na voljo jezikovna svetovalnica, ki jo spremlja in ureja uredniški odbor ZRC SAZU.

 

Projekt Wikivir    
V okviru Javnega ciljnega razpisa za izbor izvajalcev projektov digitalizacije in informacijske dejavnosti na področju slovenskega jezika, ki jih bo v letih 2014–2017 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (JCR-DISJ-2014-2017), je bil izbran in je sofinanciran projekt Wikivir, Slovensko leposlovje na spletu. Izvaja ga Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. Cilj projekta je uresničevanje ukrepov iz Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, predvsem povečanje števila in večja dostopnost digitaliziranih del pisne kulturne dediščine. Wikivir je spletišče, odprto za sodelovanje slehernika. Pri projektu gre za popravljanje večinoma že digitaliziranih, vendar še nedostopnih besedil in spletno dostopnih strojno prebranih leposlovnih besedil, ki zahtevajo konverzijo v gol besedilni format, ročno branje in korekturo ter kategorizacijo, ki olajša iskanje po letih izdaje, žanrih, avtorjih, oblikah, temah itd. Besedila ob koncu leta vpišejo v spletno dostopno zbirko Slovensko leposlovje na spletu, ki nudi podatke o vsem slovenskem digitaliziranem leposlovju. Glavni vir digitaliziranih besedil je dLib, ki mu vsako leto predlagajo digitalizacijo knjig avtorjev, ki so po preteku 70 let po smrti avtorjev sproščene za javno rabo. Dolgoročni cilj projekta je omogočiti na spletu ogled celotne slovenske literarne dediščine in jo tako revitalizirati.

 

Projekt korpusi   
Korpusi so financirani iz sredstev Javnega ciljnega razpisa za izbor izvajalcev projektov digitalizacije in informacijske dejavnosti na področju slovenskega jezika, ki jih bo v letih 2015–2018 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo:

  • Projekt "Nadgradnja korpusov Gigafida, Kres, CcGigafida in Cckres", ki ga izvaja Univerza v Ljubljani, Center za jezikovne vire in tehnologije. Korpus Gigafida je referenčni korpus slovenščine, tj. zbirka slovenskih besedil najrazličnejših zvrsti, vsebuje 1.187.002.502 besedi v 39.427 dokumentih, ki vsebujejo metapodatke o viru, letu nastanka, vrsti besedila, naslovu in avtorju, če je ta znan. Več podatkov je na voljo na spletnih straneh http://www.gigafida.net/ (zavihek "O korpusu") in http://www.slovenscina.eu/korpusi/gigafida. Korpus Kres je iz Gigafide vzorčeni uravnoteženi podkorpus. Vsebuje 99.831.145 besed v 21.456 dokumentih.  Več podatkov je na voljo na spletnih straneh: http://www.korpus-kres.net/ (zavihek "O korpusu") in http://www.slovenscina.eu/korpusi/kres. ccGigafida in ccKres sta iz korpusov Gigafida in Kres vzorčena prosto dostopna podkorpusa. Namenjena sta razvoju jezikovnih tehnologij za slovenski jezik, ker je za ta namen potreben dostop do celotnega korpusa kot podatkovne baze. Korpusa sta dostopna pod licenco Creative Commons BY-NC-SA v repozitoriju CLARIN.SI: http://hdl.handle.net/11356/1035, http://hdl.handle.net/11356/1034, podrobnejši opis je na spletni strani http://www.slovenscina.eu/korpusi/proste-zbirke.
  • Projekt "Nadgradnja korpusa Šolar", ki ga izvaja Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. Korpus šolskih pisnih izdelkov Šolar je korpus besedil, ki so jih učenci slovenskih osnovnih in srednjih šol samostojno tvorili pri pouku. Korpus je nastal v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku v letih 2009–2010, vsebuje pa skoraj milijon besed oziroma natančno 967.477 besed. Projekt ima tri glavne cilje: z načrtnim dodajanjem novo zbranih (in deloma že zbranih besedil) izboljšati regijsko uravnoteženost korpusa Šolar in uravnoteženost po stopnji šolanja, izdelati podkorpus besedil šolarjev dislektikov kot primer korpusa besedil učencev s posebnimi potrebami (podkorpus naj bi kasneje služil kot model za izdelavo vseh nadaljnjih podobnih podkorpusov) vnesti informacijo o podkategoriji napake učenca v obstoječih besedilih in na podlagi teh informacij izdelati učni korpus za jezikovnotehnološke namene.
  • Projekt Gos Videolectures, ki ga izvaja Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Za izvedbo projekta je sklenjen dogovor o sodelovanju pri projektu z Institutom Jožef Stefan, nosilcem projekta Videolectures. Izdelani dodatek h govornemu korpusu Gos, Gos Videolectures, bo obsegal najmanj 250.000 besed transkribiranega govora za izbrane posnetke s portala Videolectures oz. približno 28 ur govora. Predstavljal bo podkorpus korpusa Gos, po katerem bo lahko uporabnik iskal ali ločeno ali pa ga bo vključil v iskanje po celotnem korpusu Gos. Dodan bo tako v obstoječi konkordančnik korpusa Gos na www.korpus-gos.net kot v konkordančnik noSketchEngine (http://nl.ijs.si/noske). Skupaj z zvočnimi posnetki bodo transkripcije urejene v govorno bazo za razpoznavanje tekočega govora, ki se bo hranila v repozitoriju konzorcija CLARIN.SI. Najmanj 9 % te govorne baze ali več bo na voljo pod pogoji, kot jih določa licenca CC BY 4.0.
  • Projekt "Dopolnitev, pregled in objava Korpusa besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja", ki ga izvaja Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Korpus besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja bo predstavljal najpopolnejši zgodovinski korpus slovenščine pred 19. stoletjem. Vseboval bo ustrezno strukturirane prepise vseh del slovenskih protestantskih piscev. V okviru projekta bodo korpus dopolnili z manjkajočimi prepisi, pregledali še nepregledana dela in poskrbeli za objavo korpusa na spletni strani v obliki, ki bo primerna za jezikoslovne in literarnovedne raziskave. Namen projekta je opraviti pregled prepisov 11 del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, pripraviti prepis še neprepisanih delov Dalmatinove Biblije (1584), pripraviti spletno stran, ki bo omogočala iskanje po korpusu, opraviti prenos korpusa v druge iskalnike in druge korpuse ter postavitev posameznih del v obliki elektronskih knjig, primernih za literarnovedne raziskave.

Raziskovalni tabor spletne slovenščine za srednješolce Janes
Potekal je od 24. do 28. avgusta 2015 na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na njem so srednješolci (22 gimnazijcev iz vse Slovenije) dobili priložnost raziskovati slovenščino z najsodobnejšimi viri, tehnologijami in metodami, razvitimi v okviru projekta Viri, orodja in metode za raziskovanje nestandardne spletne slovenščine. Izvajalci s Filozofske fakultete so želeli dijakom približati slovenščino in pokazati, da je izjemno zanimiv in pomemben predmet proučevanja, ter jih seznaniti z jezikovnimi tehnologijami, s katerimi slovenščina postaja vse bolje opremljena. Na praktično zasnovanih raziskovalnih delavnicah so dijake uvedli v svet korpusnega jezikoslovja in jezikovnih tehnologij ter jih opremili s kompetencami, ki jim omogočajo, da s pomočjo prosto dostopnih virov za slovenščino samostojno odgovarjajo na najrazličnejša jezikovna vprašanja. Strokovni rezultat tabora pa so prosto dostopna učna gradiva za korpusno zasnovano raziskovanje spletne slovenščine, ki so jih s predavatelji zbrali in objavili v elektronski knjigi.

 

Jezikovni viri na spletu: možnost uporabe portala Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Kulturni projekt s temeljnim ciljem izobraževanja za delo z jezikovnimi priročniki in viri s pomočjo portala Fran je izvedlo 19 sodelavcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Izvedli so 10 interaktivnih izobraževalnih delavnic, 14 strokovnih predavanj, več radijskih nastopov, pripravili in javno objavili 3 e-gradiva (Vodnik po FranuLetak o Franu za mlade in Dodatno gradivo o Franu za učitelje ).

Predavanja in delavnice so izvedli v slovenskih učnih in izobraževalnih centrih v Ljubljani, Novi Gorici, Velenju, Škofji Loki, Tolminu, Mostu na Soči, na Bledu in Ptuju ter v tujini (Italiji, Avstriji, Hrvaški, Slovaški). Vsebinsko so se osredotočili na različne starostne skupine in izobrazbene strukture govorcev in uporabnikov slovenskega jezika ter prikazali možnosti uporabe portala Fran v raziskovalne, strokovne in didaktične namene.


Popularizacija jezikovnih virov
Cilj projekta je nadgraditi predstavitveni portal spletnih jezikovnih virov za slovenščino z novimi predstavitvenimi posnetki in pripravljene vsebine uporabiti za sistematično popularizacijo virov med slovenskimi in tujimi uporabniki. Operativni cilji v letu 2015 so bili nadgradnja portala s predstavitvami vsaj šestih dodatnih virov (Slovarski portal Termania, Kolaborativni slovar Razvezani jezik, Jezikovna svetovalnica ISJFR ZRC SAZU, Terminologišče ISJFR ZRC SAZU, Korpus znakovnega jezika Signor, Jezikovnodidaktični interaktivni Pedagoški slovnični portal), prevod podnapisov za videoposnetke v angleščino in popularizacija vsebin na portalu z akcijo "vir meseca" (promocija je potekala prek omrežja Facebook, v obliki mesečnih e-novičk in na poštnem seznamu SlovLit). V nadaljevanju bo izvajalec Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, jezikovne vire javnosti predstavljal kot celoto, saj je portal mogoče uporabljati kot samostojen vir za (samo)izobraževalne namene in projektno diseminacijo. Ker so vsebine pripravljene za širšo javnost (in za optimalno uporabniško izkušnjo na različnih vrstah naprav), je v tem smislu vrednost gradiva zelo velika.

 

Slovnice in slovarji slovenskega jezika od začetkov do danes
Narodna in univerzitetna knjižnica je pripravila razstavo, na kateri je prvič na enem mestu na ogled več kot 150 slovenskih slovnic in slovarjev v fizični ali elektronski obliki od začetkov do današnjega časa oziroma celotna zakladnica opisov slovenščine od rokopisov in knjig do spletnih portalov in korpusov. Razstavili so še dragocenejše knjižne in rokopisne izdaje iz zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice, Univerzitetne knjižnice Maribor, Nadškofijskega arhiva v Ljubljani in Arhiva Republike Slovenije. Obiskovalci si lahko posamezne vire ogledajo tudi v elektronski obliki s pomočjo tabličnih računalnikov, lastniki pametnih telefonov lahko do e-virov dostopajo prek QR-kode.
Po zaključku bo celotna razstava predelana v virtualno obliko in prosto dostopna na portalu Digitalna knjižnica Slovenije.
Izdali so tudi katalog oz. zloženko (600 izvodov) in posneli videointervju z avtorjema razstave.


SSKJ 2 – novemu slovarju na pot
TELE-TV, komunikacijski engineering, iz Kranja oz. uredništvo GTV – Gorenjske televizije je pripravilo dve oddaji v več terminih (junija 2015). V prvi Od Abecednika do SSKJ so odgovorili na vprašanja, kdaj in kje se je pojavil prvi slovar slovenskega jezika, kaj je bil vzrok za njegov nastanek in kakšen razvoj od prve tiskane knjige do danes je doživel slovenski (knjižni) jezik s svojimi slovničnimi pravili (s prof. dr. Ireno Orel in doc. dr. Andrejo Legan Ravnikar). Namen druge oddaje Od SSKJ do najnovejšega slovarja je bil seznaniti javnost z načrti glede izdelave slovarskih del, z nekaterimi podrobnostmi druge, deloma prenovljene izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, z možnostmi prenosa jezikoslovnih spoznanj in znanj v leksikografijo ter z uporabo jezikovnih norm v srednjih šolah v zvezi z maturitetnimi izpiti iz slovenščine in višjem šolstvu (gostje: prof. dr. Marko Snoj, prof. dr. Andreja Žele, dr. Zoran Božič in doc. dr. Nataša Jakop).


Intenzivni tečaj slovenščine za priseljenske otroke
Tečaj je v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potekal od 24. avgusta do 4. septembra 2015. Udeležilo se ga je 119 učencev in dijakov iz 32 različnih osnovnih in srednjih šol. Večina šol je bila iz Ljubljane, nekaj učencev pa tudi iz drugih krajev – Radovljice, Grosuplja, Šentvida pri Stični, Domžal in Preske. Največ udeležencev je bilo po izvoru iz Bosne in Hercegovine in Makedonije. Tečaja so se udeležili tudi otroci iz držav, ki v preteklosti niso bile tipične države, katerih prebivalci so se priseljevali v Slovenijo (npr. Somalija, Brazilija, Irak, Iran). Pouk je potekal v enajstih skupinah. Učenci so bili vanje razporejeni glede na dosežke pri razvrstitvenem testu, starost, prvi jezik in pričakovani napredek. Na prošnjo Zavoda za gluhe in naglušne je bil v tečaj vključen tudi dijak s hudo okvaro sluha, ki se je lepo vključil v pouk in lepo napredoval.


Pod svobodnim soncem v lahko berljivem jeziku za odrasle s posebnimi potrebami
V procesu prirejanja slovenskega zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem v lahko berljivo obliko je neposredno sodelovalo 7 uporabnikov Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, ki so osnutke kritično pretresali in po stopnjah privedli besedilo do oblike, ustrezne za lahko branje. Tako končano besedilo so v branje dobile fokusne skupine uporabnikov iz istega centra. Branje besedila je 8 fokusnih skupin (vsaka 5 do 10 članov) začelo septembra. Besedilo je bilo pred izidom v vpogled poslano tudi Strokovni komisiji za slovenski jezik. Avtorica priredbe, urednik in lektorica so nekatere predlagane rešitve uporabili, druge pa so se v dojemanju testnih bralcev izkazale za neustrezne. Knjiga je izšla v nakladi 250 izvodov. Distribucija knjig na naslove, ki jih je izbral financer, je bila izvedena takoj po prihodu knjige iz tiskarne. Od novembra 2015 je  knjiga v e-obliki prosto dostopna tudi na spletni strani Zavoda RISA.

 

 

Arhiv projektov