Skoči na vsebino

DOGODKI, JAVNE RAZPRAVE


  

Svet za spremljanje razvoja jezikovnih virov in tehnologij (marec, maj, junij, julij, september 2017)

 

Vlada Republike Slovenije je 23. 3. 2017 sprejela Sklep o ustanovitvi, nalogah in sestavi Sveta za spremljanje razvoja jezikovnih virov in tehnologij. Svet bo usmerjal nadaljnji razvoj na področju jezikovnih virov in tehnologij (JVT), podpiral celovite rešitve na področju digitalizacije slovenskega jezika, ovrednotil uporabnost dosedanjih dosežkov na področju JVT in možnosti za njihovo nadgradnjo, obravnaval in potrjeval strateške usmeritve na področju JVT v državni upravi,  skrbel za identifikacijo potreb na področju JVT, določil smernice glede odprtega dostopa do JVT, določil tehnične standarde izdelkov in storitev, ki zagotavljajo povezljivost posameznih elementov, določil spletni repozitorij za vire in tehnologije za nadaljnjo uporabo ter dajal predloge in pobude Vladi Republike Slovenije v zvezi z nadaljnjim načrtovanjem razvoja JVT.

 

Sestava sveta:

1. predsednik:  Anton Peršak, minister za kulturo (namestnica: Damjana Pečnik, državna sekretarka),
2. člani:
   – Boris Koprivnikar, minister za javno upravo (namestnik: mag. Domen Božeglav),
   – dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport (namestnik: državni sekretar dr. Tomaž

      Boh),
   – dr. Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik Ministrstva za kulturo,
   – dr. Kozma Ahačič, na predlog Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
   – dr. Simon Krek, na predlog Instituta Jožef Stefan, in
   – dr. Marko Robnik Šikonja, na predlog Univerze v Ljubljani.

 

Zapisnik 1. seje  (18. 4. 2017) - Zapisnik 1. seje v Wordovi datoteki

Zapisnik 2. seje (20. 6. 2017) - Zapisnik 2. seje v Wordovi datoteki

Zapisnik 3. seje (11. 7. 2017) - Zapisnik 3. seje v Wordovi datoteki

Zapisnik 4. seje (27. 9. 2017) - Zapisnik 4. seje v Wordovi datoteki

 

Seznam projektov s področja digitalnih jezikovnih virov in tehnologij ter storitev (oktober 2017) - v obliki .pdf

Seznam projektov s področja digitalnih jezikovnih virov in tehnologij ter storitev (oktober 2017) - v Wordovi datoteki

 

 

Okrogla miza Lektorjeve preobrazbe (maj 2017)


Lektorsko društvo Slovenije je v četrtek, 11. maja 2017, v sejni dvorani Ministrstva za kulturo pripravilo okroglo mizo z naslovom Lektorjeve preobrazbe – sodobni jezikovni svetovalci v primežu starih, novih in prenovljenih študijskih programov ter popolne nereguliranosti dejavnosti.

 

Na okrogli mizi so sodelovali:dr. Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik Ministrstva za kulturo, predstavniki vseh štirih slovenistik (red. prof. dr. Simona Kranjc, izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes, doc. dr. Marcello Potocco, doc. dr. Rok Žaucer),  red. prof. dr. David Limon (Oddelek za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani) in Meta Meh (Generalni finančni urad, delovna skupina za sivo ekonomijo).

 
Navzoči so se strinjali, da je dejavnost mogoče urediti samo v sodelovanju in konsenzu več institucij – lektorskega združenja, Ministrstva za kulturo s Službo za slovenski jezik, standardizacijskega telesa – nacionalnega inštituta za slovenski jezik, izobraževalnih institucij, Ministrstva za gospodarstvo (v smislu zbornične ureditve) ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Jezikovno svetovanje (sodobna definicija lektoriranja) je izoblikovana in usmerjena skrb za javno objavo kakovostnih besedil. Za opravljanje te dejavnosti so poleg teoretičnega znanja, pridobljenega v univerzitetnem izobraževanju, potrebne praktične izkušnje, pridobljene z nadaljnjim usposabljanjem. Opravljati ga je mogoče v različnih (legalnih) zaposlitvenih oblikah in statusih, praksa pa kaže (pre)velik odstotek dela na črno. Dodaten problem je splošna težnja k deregulaciji poklicev v Evropi. Navzoči so okroglo mizo med drugi sklenili z ugotovitvijo, da v študijskih programih že zdaj lektoriranje in jezikovno svetovanje ni tako neopredeljeno, kot je videti na trgu. Na oddelku za prevajalstvo celo zaznavajo, da je odnos študentov do maternega jezika z leti bolj sproščen.

 

 

Razprava o jezikovnih virih in tehnologijah na Ministrstvu za kulturo (januar 2017) 

 

Na Ministrstvu za kulturo je 30. januarja 2017 potekala razprava o jezikovnih virih in tehnologijah, katere gostitelj je bil minister Anton Peršak, saj je Ministrstvo za kulturo pristojno za pripravo in spremljanje Nacionalnega programa za jezikovno politiko. Razpravo je vodil minister Boris Koprivnikar, vodja Strateškega sveta Sveta za razvoj informatike v državni upravi, posveta pa se je ob številnih strokovnjakih udeležila tudi dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport. Uvodoma je minister Koprivnikar poudaril, da digitalizacija ohranja slovenski jezik pri življenju.

 

Povod za srečanje je bil sklep Sveta za razvoj informatike v državni upravi, da se na tem izjemno pomembnem področju povežejo različni akterji – od ministrstev do posameznikov na ravni celotne države – in ugotovijo, s katerimi instrumenti bi lahko dosegli večjo povezanost, skupno strategijo in poenotenje virov. Eden največjih problemov je namreč prav razdrobljenost na jezikovnem področju, zato je bilo najprej treba ugotoviti, kaj je tu že narejeno, kdo so izvajalci, ali so te storitve oziroma rešitve na voljo kot javno dobro in ali so dejansko uporabne ter česa nam primanjkuje za doseganje cilja.

 

Predstavniki organov državne uprave in izvajalcev so se strinjali, da sta odprta dostopnost in tehnična povezljivost ključni za usklajen in racionalen razvoj jezikovnih virov in tehnologij. Kar je bilo na tem področju doslej financirano iz javnih sredstev, mora biti v celoti odprto, in sicer celotni javnosti, tako javnemu kot zasebnemu sektorju po logiki odprtih podatkov.

 

Navzoči so se dogovorili, da bo ustanovljeno koordinacijsko telo, sestavljeno iz predstavnikov državne uprave in strokovnjakov na področju jezikovnih virov in tehnologij. To koordinacijsko telo bo usmerjalo nadaljnji razvoj na področju jezikovnih virov in tehnologij. Člani bodo pripravili celosten pregled dosedanjih dosežkov, ovrednotili njihovo uporabnost in možnost nadgradnje, skrbeli za identifikacijo potreb, določili pogoje financiranja, tudi tehnične standarde, ter repozitorij virov in tehnologij za nadaljnjo uporabo.

 

Cilj je zagotoviti kakovostno in celovito podporo slovenskemu jeziku v standardni obliki, ki jo je oziroma jo bo mogoče uporabiti na spletu, elektronskih napravah (mobitelih, tablicah), spletnih brskalnikih itd. Za ohranitev slovenskega jezika v dobi digitalne preobrazbe je namreč treba podpreti celovite rešitve, saj se moramo zavedati dejstva, da digitalizacija sama po sebi ne zmanjšuje uporabe slovenskega jezika, ga pa bo, če ga ne bomo modernizirali in ga digitalizaciji prilagodili, so se strinjali navzoči.

 

 

Efnilova konferenca v Varšavi: Stereotipi in predsodki v jeziku (september 2016)

 

Letna mednarodna konferenca Efnila, Evropske zveze državnih jezikovnih ustanov, katere član je tudi Ministrstvo za kulturo, je potekala v Varšavi od 20. do 21. septembra 2016. Tematski naslov srečanja je bil Stereotipi in predsodki v jeziku (Stereotypes and linguistic prejudices in Europe). S prispevki so nastopili vabljeni strokovnjaki in nekateri predstavniki držav članic Efnila. Izhajali so iz stališča, da se izraz stereotip nanaša na posploševanje, prepričanje oz. mnenje pripadnikov neke družbe/skupine ali posameznikov o drugi skupini oz. posameznikih, izraz predsodek pa na pozitivno ali negativno vrednotenje stereotipa. Osredotočili so se na mnenja prebivalcev neke države (tudi manjšin) o njej sami (avtostereotip) ter o drugi državi in njenih državljanih (heterostereotip). Pozorni so bili na besedno izražanje stereotipov in predsodkov v lastnem jeziku in v drugih jezikih, zlasti prebivalcev sosednjih držav in govorcev istega jezika v drugih državah. Ob tem so se dotaknili vplivov stereotipov na večjezičnost, zlasti učenje (motivacijo) in rabo tujih jezikov v državah članicah, ter navedli že izvajane ali možne ukrepe in projekte za soočanje s predsodki in njihovo premagovanje (šolski programi, zakonodaja, zaščitni zakoni za manjšine, politika enakopravnosti, družbena gibanja, izobraževanje oz. seznanjanje ljudi, promocija večjezičnosti). Udeleženci so se strinjali, da so stereotipi in predsodki bili in so prisotni v vseh državah, pogosto so precej neprijetni in zlasti v zadnjem času občutljivo področje; da bi jih bolje razumeli, pa je pomembno, da se seznanjamo z njimi in jih tudi razkrijemo.

 

Efnilove konference

 

 

Javna razprava o spremembi člena o učnem jeziku v visokem šolstvu (november 2013, april 2014, februar 2015, marec in november 2016)

 

Ministrstvo za kulturo je pristojno za spremljanje uresničevanja sistemskega zakona na področju javne rabe slovenščine, zato se aktivno vključuje v spremembo področne zakonodaje na tem področju. Že od začetka razprav in predlogov sprememb člena o učnem jeziku v visokem šolstvu je spremljalo in se odzivalo na dogajanje v zvezi s tem.

 

Rektorska konferenca RS je 10. 10. 2013 Odbor za kulturo prosila za obravnavo predloga 8. člena Zakona o visokem šolstvu, ki regulira rabo učnega jezika na univerzah. Odbor je predlagano spremembo tega člena obravnaval 30. 10. 2013. Stališče Ministrstva za kulturo, ki smo ga na Odboru tudi zastopali, izhaja iz julija 2013 sprejete Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, ki predlaga kar nekaj smernic učinkovitejšega urejanja tega področja, tudi v formalnopravnem smislu. Ugotovili smo, da predlog Rektorske konference ne sledi omenjenim smernicam, zato smo Odboru za kulturo sporočili, da razumemo težnjo po internacionalizaciji, da pa nikakor ne podpiramo ideje, da bi izjeme od zakonske določbe ("učni jezik je slovenski") sprejemale univerze v svojih statutih. Učni jezik v slovenskem visokem šolstvu namreč ni interna zadeva posamezne univerze, temveč nacionalno vprašanje, ki ga moramo reševati skupaj, v čim širšem krogu udeleženih in zainteresiranih, po ustaljenem zakonodajnem postopku, ki predvideva široko javno razpravo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je 30. 10. 2013 objavilo predlog Zakona o visokem šolstvu s svojim predlogom spremembe člena o učnem jeziku (12. člen) in je povabilo vse zainteresirane, da do 29. 11. 2013 podajo pripombe na spremembe. Na svoji spletni strani je 26. 11. 2013 objavilo popravljeno različico predloga zakona. V okviru javne razprave so se odzvali nekatere javne institucije in posamezniki, tako neposredno MIZŠ kot tudi v vednost MK. Objavljamo uradne odzive, ki smo jih prejeli. MIZŠ je 14. aprila 2014 na svoji spletni strani objavilo ponovno popravljen Predlog Zakona o visokem šolstvu  in 12. člen o učnem jeziku. Novembra 2014 je bila imenovana posebna delovna skupina (predstavniki MIZŠ in zunanji strokovnjaki) in ta je pripravila nov predlog koncepta Zakona o visokem šolstvu, ki ga je MIZŠ objavilo 16. februarja 2015. V besedilu koncepta je bil tudi predlog ukrepa v zvezi z rabo jezika(-ov) v visokem šolstvu (Omogočanje poučevanja v tujih jezikih).

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je 26. februarja 2016 dalo v javno razpravo  Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, med drugim spremembo 8. člena o učnem jeziku. Po končani javni razpravi so na svoji spletni strani objavili komentarje in mnenja k predlogu. Dne 4. maja 2016 je MIZŠ v medresorsko usklajevanje dalo naslednji Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, med drugim 8. člena o učnem jeziku. Ministrstvo za kulturo se je nanj odzvalo z mnenjem s pripombami, nato pa je poslalo še pripombe na vladno gradivo s predlogom zakona. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu je bil obravnavan na seji Vlade RS 26. maja 2016. Vlada ga je tega dne potrdila ter poslala v obravnavo Državnemu zboru naslednje besedilo predloga zakona; o učnem jeziku govori 1. člen predloga zakona.

 

Poslanci Državnega zbora so 3. novembra po razpravi na Odboru za izobraževanje sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, iz katerega je MIZŠ umaknilo sporno besedilo 8. člena v zvezi s tujim jezikom na univerzah (objavljen v Uradnem listu RS, št. 75/16 30. 11. 2016).

 

 

Izzivi za evropsko šolsko izobraževanje (oktober 2014)

 

Evropska komisija in ameriški nepridobitni konzorcij New Media Consortium, ki združuje strokovnjake na področju izobraževalne tehnologije, sta objavila poročilo, v katerem opisujeta trende in tehnološki razvoj, ki bodo verjetno vplivali na izobraževanje v naslednjih petih letih. V raziskavi ugotavljata, da sta nizka raven digitalnega znanja in kompetenc učencev ter potreba po vključitvi učinkovite uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij v usposabljanje učiteljev med največjimi izzivi, s katerimi se srečuje evropsko šolsko izobraževanje.

 

Celotno sporočilo

 

 

Efnilova jezikovna konferenca v Firencah (september 2014)

 

Mednarodna konferenca Efnila, Evropske zveze državnih jezikovnih ustanov, katere član je tudi Ministrstvo za kulturo, je potekala od 26. do 28. septembra na Accademii della Crusca v Sestu Fiorentinu pri Firencah. Tema srečanja je bila raba jezika pri univerzitetnem poučevanju in raziskovanju: preteklost, sedanjost in prihodnost. Iz predstavitev predstavnikov držav članic ali komentarjev v razpravah je bilo razvidno, da je raba angleščine kot učnega in znanstvenega jezika močno porasla oz. narašča, nekoliko bolj v naravoslovnih vedah kakor v humanistiki. Ob globalni internacionalizaciji (odprtost, fleksibilnost, več tujih študentov) t. i. ogroženost lastnega jezika z angleščino države občutijo različno, vse pa si prizadevajo, da bi se njihov jezik čim bolj uporabljal kot učni in kot strokovni jezik na univerzitetnem in znanstvenem področju ter da bi jim to bila prioriteta pred drugimi merili (tudi v povezavi s potrebnimi finančnimi sredstvi). Nekatere predstavitve študija na univerzah so konkretno prikazale jezikovne zakonodajne omejitve in programe, ki so ob posebnih pogojih (npr. gostujoči tuji profesorji, vzporedni študiji v obeh jezikih) ob matičnem jeziku možni v tujem jeziku. Eden od glavnih poudarkov na konferenci je bila ugotovitev, da večinoma ne gre za odločanje ali – ali, temveč za vzporedno (paralelno) rabo dveh jezikov ter da je treba več pozornosti nameniti jezikovni zmožnosti v obeh jezikih.


Dr. Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo, je predstavila razmere študija na slovenskih univerzah glede na uveljavljanje in rabo slovenskega učnega jezika; orisala je sedanjo razpravo o pravni regulaciji učnega jezika na univerzah.

 

Firenška resolucija o rabi jezika pri univerzitetnem poučevanju in raziskovanju  

Prejšnje konference

Zborniki 

 

 

Posvet o novem slovarju sodobnega slovenskega jezika (februar 2014)

 

Na Ministrstvu za kulturo je v sredo, 12. februarja, potekal Posvet o novem slovarju sodobnega slovenskega jezika. Minister za kulturo dr. Uroš Grilc je v nagovoru poudaril, da sta tako jezikoslovna stroka kakor tudi širša javnost ponovno izkazali potrebo po novem slovarju slovenskega jezika: "Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 nas zavezuje k osnovnim usmeritvam: najprej k temu, da želimo en slovar, da mora biti ta povsem prilagojen digitalnemu okolju in sočasno iziti tudi v knjižni obliki. Drugič, da mora biti nov slovar prosto dostopen prek vmesnika, na povpraševanje pa tudi v obliki metapodatkov iz jezikovnih baz, kar bo omogočalo njegove derivate. Tretja naloga se veže na stroko: ta se mora poenotiti glede koncepta in organizacijske strukture dela na novem slovarju."

 

Posvet je bil zasnovan kot konkreten korak, da preidemo prek soočenja različnih strokovnih pogledov do skupnega konsenza, na podlagi katerega bo stroka postavila temelje konceptu novega slovarja. Ta bo prijazen do uporabnika, utemeljen na sodobnih, preverjenih, kakovostnih in mednarodno primerljivih strokovnih izhodiščih. Omenjena Resolucija je zaveza, da s skupnimi močmi vsi akterji s tega področja, torej Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Javna agencija za raziskovalno dejavnost, SAZU, univerze in raziskovalne inštitucije, ustvarijo pogoje za nastanek novega slovarja.

 

Sklepi, ki so jih sprejeli udeleženci Posveta o novem slovarju slovenskega jezika:

  1. Posvet je izpostavil potrebo po nadaljevanju pogovorov o zasnovi novega slovarja slovenskega jezika, pri čemer je treba – prisotni pa se strinjajo, da je tudi mogoče – doseči interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov z različnih institucij – inštitutov, univerz in drugih.
  2. Končna oblika slovarja v smislu digitalno : natisnjeno ni medsebojno izključujoča. Slovarska baza se zasnuje digitalno, slovar bo prosto spletno dostopen, baza odprta za nekomercialno rabo, tisk slovarja oz. posameznih za to formo primernih oz. prirejenih delov pa je naknaden, vendar predviden že v zasnovi.
  3. Slovar bo jezikovnotehnološko zasnovan. Ob tem je treba zagotoviti konceptualno enotno, predvidljivo in standardizirano metodologijo leksikografske obdelave podatkov ter dograjevati in dopolnjevati razvidne ter dokumentirane korpusne gradivne vire in orodja.
  4. Slovar bo informativno-normativen.
  5. Slovar bo poleg leksikografov združil moči strokovnjakov za zgodovino jezika, etimologijo, govor, normo, stilistiko, terminologijo, podatkovne baze, korpuse in druge, ki lahko skupaj izdelajo izdelek, primerljiv s sodobnimi evropskimi slovarji, in bo primeren ter ustrezno oblikovan za različne uporabnike.

Program

Povzetki nastopajočih referentov
 
E-zbornik 

 

 

Odpiranje izobraževanja (Open Up Education) (oktober 2013)

 

Odpiranje izobraževanja je akcijski načrt Evropske komisije za povečanje inovacij in digitalnih spretnosti v šolah in na univerzah. Digitalne tehnologije ljudem omogočajo, da se učijo kjer koli, kadar koli, s katero koli napravo in s pomočjo kogar koli. Glavni cilji pobude so ustvarjati priložnosti za organizacije, učitelje, študente in učence, da bodo pri učenju in poučevanju z obsežnejšo uporabo digitalnih tehnologij in vsebin bolj inovativni, izboljšati uporabo prosto dostopnih učnih virov z zagotavljanjem, da bo učno gradivo, ustvarjeno z javnim financiranjem (npr. novim programom EU za izobraževanje Erasmus+), dostopno vsem, povečati preglednost za uporabnike učnih virov glede avtorskih pravic, pomagati šolam in razredom pridobiti širokopasovni dostop in podpirati infrastrukturo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) za izobraževanje in usposabljanje ter okrepiti sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in deležniki za boljše razumevanje vpliva tehnologije na izobraževanje in odkrivanje novih načinov poučevanja in učenja. 24 konkretnih ukrepov bo znatno izboljšalo uporabo digitalnih tehnologij v izobraževanju in povečalo digitalne spretnosti. Ukrepi so potrebni, ker digitalno tehnologijo uporabljamo na vseh področjih življenja, vendar mnoge šole in univerze izgubljajo stik z digitalno revolucijo.

 

Ministrstvo za kulturo udejanja to pobudo s sofinanciranjem jezikovnotehnološkega izobraževanja učiteljev (leta 2012 in 2013), ki ga izvaja projektna skupina strokovnjakov. Na njem se učitelji seznanijo z orodji in viri, ki jim pomagajo pri poučevanju mladih, da bodo ti učinkovito in samozavestno komunicirali v globalnem svetu informacij. Vsebinski sklopi izobraževanja so slovarji in priročniki (SSKJ, Slovenski pravopis), korpusi (Gigafida, GOS – Govorni korpus slovenščine, Šolar), viri za pouk književnosti (Nova beseda, WikiVir – slovenski klasiki na spletu, jezikovni viri starejše slovenščine), druga orodja in viri za slovenščino (Pedagoški slovnični portal, starejši pravopisi na spletu) ter večjezični viri in orodja (prosto dostopni slovarji, Evrokorpus, Termania, Google Translate).

 

 

Jezikovni konferenci v Vilni,  25.–28. september 2013


V mestu Vilna v Litvi sta potekali dve konferenci z jezikovnopolitičnega področja:
– 25. in 26. septembra mednarodna konferenca Enotnost v različnosti – Jeziki za mobilnost, zaposlitev in dejavno državljanstvo, in sicer ob evropskem dnevu jezikov; konferenca je bila namenjena razpravi o vlogi jezikovnih kompetenc za izboljšanje mobilnosti, možnosti zaposlitve in udeležbe v demokratičnem življenju, glavne teme pa so bile učenje jezikov za mobilnost in delo, prevajanje in tolmačenje za aktivno državljanstvo ter jeziki v digitalni domeni;
– 27. in 28. septembra pa Prevajanje in tolmačenje v Evropi, letna mednarodna konferenca Efnila – Evropske zveze državnih jezikovnih ustanov, katere član je tudi Ministrstvo za kulturo. Na njej so strokovnjaki in predstavniki držav članic Efnila govorili o prevajanju in tolmačenju v institucijah EU (teorija in praksa), pravnih vidikih prevajanja in tolmačenja (pravice evropskih državljanov) ter prevajanju in terminologiji (evropski vidiki).


Obeh konferenc, katerih cilj je bila izmenjava dobrih praks in izkušenj na teh vsebinskih področjih, se je udeležila tudi dr. Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik. Na Efnilovi konferenci je na povabilo Ministrstva za kulturo s predavanjem »Vloga in status prevajanja v prevajalsko usmerjeni kulturi – primer Slovenije« nastopila dr. Martina Ožbot, redna profesorica na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njeno predavanje je med udeleženci konference vzbudilo veliko zanimanja.

 

Dosedanje konference 

 

 

Sklep Sveta Evropske unije o pismenosti (marec 2013)

 

Evropska komisarka za večjezičnost Androulla Vassiliou je tudi zato, ker je v zadnjih letih poročilo raziskave Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) razkrilo, da 15 % Evropejcev slabo bere, ustanovila Strokovno skupino EU na visoki ravni za pismenost. Ta je proučila težave in predlagala ukrepe za razvoj pismenosti. V svojem poročilu iz septembra 2012 ugotavlja, da sta pisanje in branje veliko več kot tehnika ali veščina. Bistvo pismenosti je, da ljudem krepi samozavest in sposobnost, da uspešno delujejo v družbi kot posamezniki, dejavni državljani, zaposleni ali starši. Strokovna skupina se sklicuje na zaskrbljujoče izsledke  nacionalne in mednarodne raziskave pismenosti, ki kažejo, da približno vsak peti odrasli in vsak peti petnajstletnik nimata potrebnih bralnih veščin za polno delovanje v sodobni družbi. Naložbe za izboljšanje pismenosti državljanov vseh starosti so ekonomsko smiselne in zagotavljajo oprijemljive koristi posameznikom in družbi, ki se dolgoročno štejejo v milijardah evrov. Izboljšanje pismenosti je bistveni pogoj za prihodnjo gospodarsko rast EU in blaginjo njenih državljanov.


Svet Evropske unije je na podlagi poročila strokovne skupine sprejel Sklep o pismenosti. V njem soglaša, da pismenost ni le vprašanje izobraževanja, temveč tudi osebno, ekonomsko, kulturno in socialno vprašanje. Med drugim poziva države članice, naj razvijejo pristope k boljšemu opismenjevanju, spodbujajo sprejetje široko zasnovanih ukrepov za ozaveščanje, da bi javnost nenehno opozarjali na vprašanje pismenosti in odpravili tabu slabe pismenosti v vseh starostnih skupinah, spodbujajo pripravo in izvajanje družinskih programov opismenjevanja, redno pregledujejo učno gradivo in metode glede na vse večjo digitalizacijo, ozaveščajo in izobražujejo učitelje o teoretičnih osnovah opismenjevanja, izkoristijo vse ustrezne ukrepe iz sedanjega programa vseživljenjskega učenja ter prihodnjega programa EU za izobraževanje in usposabljanje, pa tudi sredstva iz Evropskega socialnega sklada, za podporo in razširjanje inovativnih pristopov k izboljšanju stopnje pismenosti po vsej EU, ter okrepijo bazo podatkov za prihodnje oblikovanje politik.