Skoči na vsebino

DRŽAVNA PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU

Na predvečer praznika dneva upora proti okupatorju, v četrtek, 26. aprila 2018, je v Športni dvorani Kočevje potekala državna proslava. Slavnostni govornik je bil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar.
 
Rdeča nit umetniškega dela proslave je bilo vprašanje, kakšen je odnos med uporom in upanjem. Osrednja državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju je v odgovor ponudila stališče, da je prav upanje »srce in duša« slehernega upornega dejanja. Če želi upor seči onkraj golega zanikanja obstoječega, mora orientacijo poiskati v nečem, kar presega horizont aktualnega trenutka in kar ponuja zasnovo neke alternative. V nasprotju s pojmom optimizma, ki označuje kvečjemu postopno izboljševanje vselej istega in ki je zlasti v pogojih sodobnega kapitalizma postal tako rekoč koncept statusa quo, pojem upanja označuje obet emancipatorne spremembe.

 

In vendar dandanašnji celo upanje terja svojevrsten uporniški pogum. Domnevati je namreč mogoče, da je trenutna odsotnost senzibilnosti za sistemske alternative pogojena tudi z »razčaranjem« vsakršnega zanosa upanja kot zgolj naivne »romantične« iluzije. Centri moči se bolj kot upora bojijo le še upanja. Upor in upanje zato medsebojno predpostavljata in pogojujeta drug drugega, sta hkrati pogoj in rezultat drug drugega. Uporni človek je vselej upajoči človek in obratno.

 

Po prepričanju avtorjev proslave predstavljata upor in upanje temeljna vidika slovenske nacionalne identitete. Slovenci svojo identiteto dolgujemo uporu oziroma posameznim upornikom, ki so v ključnih trenutkih zgodovine nastopili proti obstoječemu redu in skozi akt upora ponudili nova orodja družbenih sprememb. V proslavi so se vzporedno posvetili interpretaciji dveh momentov: na eni strani reflektiranju uporniškega »dogodka« NOB v lokalnem kontekstu Kočevja, na drugi pa razvijanju poskusa aktualizacije upornega človeka kot človeka upanja v kontekstu in pogojih današnjega časa.
 
Proslavo je režiral mag. Matej Filipčič, ki je oblikoval tudi njeno scenografijo. Njegovi sodelavci so bili dr. Matjaž Lunaček in Žiga Kump za besedila, Rosana Hribar za koreografijo, Andrej Intihar, Domen Martinčič in Špela Kožar za področje video vsebin, Gregor Smrdelj za oblikovanje svetlobe ter Slavka Pajk za kostumografijo. Glavne vloge so zasedali Jožica Avbelj, Aleš Valič, Nika Rozman in Aljaž Jovanovič kot predstavniki dveh generacij dramskih igralcev. Poleg Big banda Orkestra Slovenske vojske in Policijskega orkestra so med glasbenimi gosti nastopili Partizanski pevski zbor, Vlado Kreslin, Vokalna skupina Vocabella in Živa Češarek. Plesale so Neža Blažič, Tina Habun in Katja Kolarič. Na proslavi so sodelovali tudi zastavonoše veteranskih organizacij in nosilci bojnih zastav.

 

Foto: Danijel Novakovič / STA