Predstavitev področja 

Aktualno: 

• Zavod RS za šolstvo je bil 25. in 26. septembra 2008 organizator mednarodne konference Jeziki v izobraževanju, ob tem je izdal tudi zbornik referatov z istim naslovom.
• V znanstveni reviji Linguistica št. 47 je izšel prispevek belgijskega jezikoslovca Pierra Swiggersa o ogroženosti jezikov v sodobnem svetu (prevod).
• Prva slovenska literarna on-line revija Locutio je v št. 42 objavila članek Jeziki na internetu, ki ga je napisal mag. Franci Pivec.

Ministrstvo za kulturo je po Zakonu o javni rabi slovenščine odgovorno za spremljanje izvajanja tega zakona, oblikovanje jezikovne politike in zagotavljanje možnosti za njeno izvajanje (pri opravljanju teh nalog morajo sodelovati tudi druga ministrstva, pristojna za posamezna področja, na katerih so z zakonom določene obveznosti glede rabe slovenščine).

Slovenski jezik je vreden in potreben varstva ter razvoja ne le kot najimenitnejša sestavina nematerialne kulturne dediščine in kot identifikacijski simbol slovenskega naroda in države, temveč tudi kot nepogrešljivo sporazumevalno sredstvo sodobne slovenske družbe, njenega gospodarskega, kulturnega in političnega razvoja. Dejavna jezikovna politika zagotavlja ustrezen status slovenščine s skrbjo za zagotovitev pravnih podlag njene rabe, znanstvenoraziskovalno spremljanje jezikovnega življenja, širjenje jezikovne zmožnosti ter razvoj in kulturo jezika. Okvirni cilj te jezikovne politike je v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007  opisan kot »kontinuirano pospeševanje razvoja slovenskega jezika v javnem življenju slovenske družbe«, nadrobneje razčlenjene operativne cilje pa določa nacionalni program za jezikovno politiko; ti se ozirajo tudi na zakonsko določeno rabo manjšinskih jezikov v Sloveniji in rabo slovenščine v drugih državah (zamejstvo, izseljenstvo, ustanove Evropske zveze). Za doseganje ciljev so predvideni predpisovalni (zakonodajni) in spodbujevalni ukrepi (financiranje akcij, projektov in programov, usklajevanje jezikovnega načrtovanja, strokovno svetovanje idr.).

Sektor za slovenski jezik na podlagi teoretičnih spoznanj sodobne sociolingvistike proučuje jezikovni položaj v Sloveniji in svetu ter razvija izhodišča in programe za dejavno jezikovno politiko in njeno izvajanje v konkretnih okoliščinah (spremljanje uresničevanja Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011 (Ur. l. RS, št. 43/2007)). Pri izvajanju jezikovnopolitičnih ukrepov neposredno sodeluje s pristojnimi organi za pripravo pravnih predpisov, ki se nanašajo na rabo, varstvo in razvoj jezika (usklajevanje jezikovnopolitične dejavnosti na državni ravni); sofinancira projekte, namenjene predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenščine (javni razpisi); v medijih se sproti odziva na poročanje o aktualnih jezikovnopolitičnih vprašanjih in dogodkih; odgovarja na vprašanja pravnih oseb in državljanov v zvezi z javno rabo slovenščine (pojasnila); opozarja inšpekcijske in druge pristojne organe na primere kršenja zakonskih predpisov o rabi jezika; spodbuja izdajanje in branje slovenskih knjig ter razvijanje elektronske jezikovne tehnologije (prevajalniki, spletno dostopni jezikovni korpusi idr.); spremlja izvajanje veljavnih zakonskih določb, ki se nanašajo na slovenski jezik, ter v imenu ministrstva o tem pripravlja poročila za vlado in državni zbor; predstavlja možnosti za jezikovno izpopolnjevanje odraslih (seznam naslovov) ter pojasnjuje, kakšne so jezikovne pravice državljanov RS in tujcev v Sloveniji. Spremlja aktualno dogajanje na področju slovenskega jezika in jezikovne politike (seminarji, kongresi, knjižne novosti …) ter skrbi za jezikovno kulturo (gl. seznam nekaterih s tem povezanih ustanov, organizacij, glasil in spletnih forumov).

Pomembno je vedeti, da lahko prav vsak v svojem okolju pripomore k čim boljši javni rabi slovenščine.